DL: S kaviarjem naj bi prišel tudi bazen

10.7.2017 | 14:45

Ivan Kralj

Tomaž Strgar

V Šentjerneju bo predvidoma v letu dni zrasel obrat za predelavo rib. V industrijski coni Sejmišče ga namerava zgraditi podjetje Caviar Biosistem, ki je v lasti treh državljanov Ruske federacije in dolenjskega podjetnika Ivana Kralja, ki ga domačini poznajo predvsem kot ustanovitelja danes pretežno orožarske družbe Arex. Naložba je vredna med 5 in 6 milijoni evrov, v obratu pa bo delo dobilo od 60 do 80 ljudi.

Tovarno bodo zgradili na vzhodnem robu industrijske cone. Poslopje bo dolgo 80 m, široko 35 in visoko 12 m. Po slovenskih merilih bo to srednje velik živilskopredelovalni obrat, v katerem bodo na dan izdelali med 6 in 7 ton klobasičarskih in konzervnih ribjih izdelkov, predvsem ribjih klobas in hrenovk ter ribjih konzerv oz. kozarčkov. Tovrstni izdelki so v Sloveniji za zdaj še precejšnja novost, in tudi sicer šentjernejska družba svoje trge vidi predvsem v tujini. Vhodna surovina bo meso zmrznjenih in zvečine tudi izkoščičenih rib, predvsem morskih iz ribogojnic v Grčiji in Španiji, nekaj pa bo tudi jesetra in lososa iz skandinavskih držav.

OGROMNO POVPRAŠEVANJE

Kot pravi izvršni direktor družbe Caviar Biosistem Tomaž Strgar, ciljajo predvsem na trge EU in ZDA. »Povpraševanje na trgu po tovrstnih izdelkih je izrazito večje od ponudbe. S kupci imamo že zdaj sklenjene pogodbe za naslednjih deset let. Oddelka za marketing sploh ne bomo imeli,« je samozavesten Strgar, ki je dodal, da pričakujejo, da se bo naložba povrnila v štirih letih in pol.

Zaposlovati bodo začeli že med gradnjo tovarne, ko bodo delo dobili bodoči vzdrževalci, sicer pa Strgar upa, da bodo delavce zvečine lahko našli v bližnji okolici. »Za nas bodo zanimivi predvsem živilski tehnologi in tehniki. A zavedamo se, da jih ni, zato bomo veseli vsakega, ki se bo želel naučiti tega dela.« Glede plačila je dejal, da bodo plače v obratu primerljive z regijskim povprečjem, »kvečjemu višje, če se bo izkazalo, da bodo težko dobili delavce«.

Strgar obljublja tudi odgovoren odnos do okolja v smislu sponzorstev in podobno. Ivan Kralj je k temu na javni predstavitvi načrtov prejšnji teden dodal, da so lastniki Šentjerneju kot dobrodošlico že obljubili bazen, površina za umetno drsališče, ki jo želijo podariti Novemu mestu, pa je že uskladiščena in čaka na predajo.

KAVIAR V DESETIH LETIH

In kje je pri vsem tem kaviar, ki se bohoti v imenu družbe? Ja, v prihodnosti. Tovarna za predelavo je, kot pravi Kralj, šele prvi korak v mnogo večji naložbi. Družba namerava že med gradnjo tovarne začeti nov, do desetkrat večji projekt. Zgraditi nameravajo tehnološko izjemno napreden in inovativen ribogojni kompleks za vzrejo belug in jesetrov, iz katerih pridobivajo kaviar. Ker je »stranski produkt« pridobivanja kaviarja ribje meso, so se najprej lotili postavitve tovarne za predelavo. Ker mora riba, preden lahko leže jajčeca, doseči določeno starost, se Kralj prvemu kaviarju, tudi če bi gradnja potekala hitro in po načrtih, nadeja šele čez dobro desetletje. Prve ribe za predelavo pa bodo na voljo kakih pet let prej.

Kot pravi poslovnež iz Brusnic, se je z ruskimi vlagatelji, ki so po Sloveniji več mesecev zaman iskali primerno lokacijo, spoznal prek Strgarja, ki je pred časom v Moskvi služboval kot slovenski vojaški ataše, zadnjega pol leta pa je prebivalec Šentjerneja.

Po besedah Kralja se na evropskem trgu vsako leto proda kakih 250 ton kaviarja, povpraševanje po tej delikatesi pa je vsaj še enkrat večje. V velikem vzponu so tudi ribji klobasičarski izdelki in ruski družbeniki podobna projekta kot v Šentjerneju snujejo še v Rusiji in ZDA. Edino delujočo ribogojnico so doslej postavili v Saudski Arabiji, bržkone zaradi toplote, ki je nujno potrebna za pridelavo kaviarja v ribogojnicah. Ko bo ta v Šentjerneju končana, bo eden od stranskih produktov tudi odvečna toplota, kar spet ponuja nove poslovne priložnosti, razmišlja Kralj.

Članek je bil objavljen v 12. številki Dolenjskega lista 23. marca 2017

Boris Blaić