DL: Druga stran vode - Z brega so stvari videti drugačne

22.6.2017 | 13:45

»Ribiški družini je prvi cilj ohraniti čisto vodo. Ribiči smo  naravovarstveniki. Tudi ljubiteljsko lovimo. Ampak kot vodja čuvajske  službe pri rednem nadziranju terena opažam, da čedalje več ribičev lovi  na način 'lóvi-izpústi', sploh pri večjih ribah,« pravi Bojan Bajc.  (Foto: M. L.)

»Ribiški družini je prvi cilj ohraniti čisto vodo. Ribiči smo naravovarstveniki. Tudi ljubiteljsko lovimo. Ampak kot vodja čuvajske službe pri rednem nadziranju terena opažam, da čedalje več ribičev lovi na način 'lóvi-izpústi', sploh pri večjih ribah,« pravi Bojan Bajc. (Foto: M. L.)

Sedanje naravno zatišje, kot bi lahko označili sedanje obdobje brez visokih poplav na širšem območju Kostanjevice na Krki, pomeni manj skrbi tudi za Ribiško družino Kostanjevica na Krki. Visoke poplave - prvim so kmalu sledile še druge - pred leti so tu povzročile kar nekaj takih težav, katerih reševanje čutijo kot svojo nalogo tudi ribiči.

Tovrstne posledice poplav, ali skoraj vse, so kostanjeviški ribiči že odpravili. Tako so zadelali luknjo v nasipu na ribniku Slivje, za kar so pripeljali veliko skal in lesenih pilotov. Tedanje reševanje ribnika, v katero se je zaradi nujnosti vključila tudi civilna zaščita, je vrnilo ta vodni objekt v normalno stanje. Normalno stanje tu pomeni tudi, da ribiči v ribnik vlagajo ribe, pri čemer so denimo lani decembra v to vodo dali poldrugo tono krapov.

O popolnem zatišju v zvezi z vodami na kostanjeviškem območju vsaj z vidika ribičev ni mogoče govoriti. Na tem prostoru so namreč vodarji na pobudo kostanjeviške občine poglobili Krko, s čimer so po pričakovanjih zmanjšali poplavno ogroženost Kostanjevice na Krki. »To poglabljanje se pozna na vodnem življenju, sploh pa tu okrog Kostanjevice. Tu je bilo veliko školjk in drstišče ščuke in platice. Prej je bilo dosti trave, na katero ribe odlagajo ikre. Zdaj so reko poglobili. A je dobro, da so jo, če bo to pomagalo, da ne bo več takih poplav in da otok ne bo ogrožen. S tega vidika so posledice sedanjega posega v reko zanemarljive, saj se bo trava zarasla nazaj v nekaj letih. Trenutno pa je vse golo in ribe so se umaknile. Nimajo se kje zadrževati, ne morejo biti na samem pesku. Ribe so tako še bolj na udaru kormorana. Kormoran je problem, ampak država ga ščiti,« pravi gospodar Ribiške družina Kostanjevica na Krki Bojan Bajc.

Tako izgubljeno zatišje si ribe skušajo nadomestiti s selitvami v zanje mirnejše in varnejše lokalne predele Krke. Skrivališča in drstišča si skušajo najti čim bližje kostanjeviškemu otoku, a si jih iščejo tudi drugje, npr. po Krki navzgor proti Otočcu v rajonu druge ribiške družine.

Kostanjeviški ribiči pri preurejanju Krke, ki spreminja tudi notranji red v življenju rib, ne stojijo križem rok. Preden so ob omenjenem poglabljanju Krke gradbeni stroji zakopali v reko in njen breg, so ribiči na tistem delu ulovili ribe in jih preselili v mirnejše rečne odseke.

Ko se ribiči tako spoprijemajo s stvarnostjo ribnika Slivje in reke Krke, mislijo tudi na potoke na kostanjeviškem območju. Omenjene velike poplave so domala poplaknile potočne struge, zato ribiči takrat zdesetkano ribjo jato zdaj načrtno krepijo. »V vse naše potoke: Studeno, Obrh, Lačni potok in Sušico vlagamo po 30 do 40 kilogramov do petnajst centimetrov velikih potočnih postrvi. Vsako leto,« pravi predstavnik kostanjeviških ribičev, ki so zaskrbljeni zaradi svojevrstne naravne organizacije življenja potoka. »Dogaja se, da že, ko postrvi pripeljemo k potoku, tam čakajo čaplje. Ko je nizka voda, iz potoka potem pobirajo ribe,« pravi Bajc. Po njegovem so kormorani in čaplje ter omenjene velike poplave glavni razlogi za to, da je danes rib na kostanjeviškem območju manj kot v preteklosti, pri čemer nekaj dela, ki v končni posledici vpliva na gibanje in življenje rib, opravi še bober s svojimi značilnimi »sečnjami«, katerih pogosta posledica so po izgubi dreves odkrhnjeni potočni bregovi.

Toda kostanjeviški ribiči trmasto »veslajo« proti omenjenemu toku naravnih in človeških učinkovanj. Tako med drugim dokupujejo in vlagajo ribe. Izraženo v številkah to pomeni, da že kar kakšnih šest let vlagajo po 120 kilogramov ščuk in 80 kilogramov lignjev v Krko. Vlagajo tudi v ribnik, tako so lani vanj spustili približno poldrugo tono krapov, kot rečeno. Kot pravi Bajc, ribiška družina za vse omenjeno poskrbi sama s svojo članarino in denarjem darovalcev, ki so doma tudi zunaj kostanjeviške občine. Država ji ne da denarja. In ribiška družina mora plačevati koncesijo, saj ni oproščena tega plačila kljub naravnim nesrečam.

Zatišja torej si kostanjeviški ribiči, vsaj kar zadeva količino njihovih stanovskih skrbi in dela v prihodnje, ne obetajo, s tem da so si celo s statutom naložili določeno število ur obveznega dela v družini. Mislijo tudi na morebitne pogine rib, brez katerih očitno težko minejo sezone v zadnjih letih. »V potoku Lokavec, ki teče skozi Zaloke, opažamo spremembe po tistem, ko so ob avtocesti naredili bencinsko črpalko. Ob nizkem vodostaju potoka pride pogosto do pogina rib,« omenja Bojan Bajc. Toda na splošno je z ribiškega vidika po Bajčevih opažanjih lokalno okolje očitno zaradi vse večje okoljske ozaveščenosti neprimerno čistejše, kot je bilo še pred leti.

Članek je bil objavljen v 10. številki Dolenjskega lista 9. marca 2017

M. Luzar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava