DL: Nevarna elektrika v Žabjaku

5.6.2017 | 14:50

Zaradi nevarnih električnih kablov je žal eden otrok že izgubil življenje. (Foto: M. Ž.)

Elektrika v Žabjaku je napeljana po domače in na črno, nekateri Romi jo preprodajajo in dobro zaslužijo. (Foto: M. Ž.)

Elektrika v novomeškem romskem naselju Žabjak napeljana po domače, na črno in nevarno – Rešitev vidijo v začasni napeljavi od priključka pri bližnji vojašnici – Trenutno za to ni zakonske podlage

Najbrž ni človeka, ki se ne bi zgrozil ob pogledu na električne kable, ko se pelje mimo Žabjaka, največjega neurejenega romskega naselja na Dolenjskem. Ti so napeljani na črno, visijo vsepovprek po drevesih in lesenih drogovih ter predstavljajo veliko nevarnost, zaradi nje je pred leti umrl romski otrok. O elektrifikaciji Žabjaka in začasni ureditvi električne napeljave je tekla beseda na pogovoru, ki ga je pretekli teden pripravila Zveza Romov za Dolenjsko.

»Zelo konkretno in odkrito smo se pogovarjali o Žabjaku, ki večinoma stoji na zemljišču ministrstva za obrambo in je tam že več kot 70 let. Ministrstvo za obrambo je pripravljeno pomagati, da tamkajšnji Romi dobijo elektriko. Dogovorili smo se, da bodo poslali predlog, v katerem bo navedeno, da so pripravljeni podati soglasje k postavitvi kablov in električnih omaric,« je po sestanku povedal Bogdan Miklič, predsednik omenjene zveze, in dodal, da je 60 tisoč evrov za elektrifikacijo že zagotovilo ministrstvo za infrastrukturo.

»Če bo torej novomeška občina upoštevala soglasje oz. dovoljenje upravljalca, bodo Romi v Žabjaku v naslednjih mesecih vendarle imeli varno elektriko,« je menil Miklič in poudaril, da bi šlo za začasno ureditev, elektriko bi napeljali iz bližnje vojašnice v Bršljinu, za priključek od omaric do posameznih hiš in porabo električne energije pa bi plačali Romi, in sicer, kot je bilo slišati, bi jim na centru za socialno delo trgali iz odobrenih socialnih prejemkov.

PODAJANJE ŽOGICE

Težavo pa predstavlja zakonodaja, saj se elektrike v objekte, zgrajene brez gradbenega dovoljenja, ne sme napeljati. Kot je povedal Franci Kek, pogodbeni sodelavec novomeške občine za reševanje romske problematike, koordinator med občino in državnimi ustanovami, so bili o tem z vsemi ministrstvi dogovorjeni že jeseni lani, predsednik vlade Miro Cerar je ob obisku Novega mesta z zadovoljstvom napovedal, da naj bi do rešitve lastniškega vprašanja in legalizacije naselja začasno napeljali elektriko v Žabjak, a so nato na ministrstvu za obrambo dejali, da ni zakonske podlage. »In od takrat naprej jo iščemo. Ministrstvo za obrambo je danes dejalo, da dajo soglasje, da to spelje občina. Tako so znova vrgli žogico občini. Rešitev vidim v spremembi zakona o gradbenih objektih, ki bo sprejet še letos, v katerega bi se dodal člen, da se lahko napelje začasna elektrika, ko so razmere takšne, da rešujemo življenjsko nevarne situacije. In ko bomo to sprejeli, bo kar naenkrat izginilo podajanje žogice, saj bo zakonska podlaga, da se to lahko naredi,« je menil Kek. Da se da urediti elektrifikacijo, čeprav gre za nelegalno naselje, pa je Bogdan Miklič izpostavil občini Metlika in Kočevje.

DOPOLITEV OPN ZA OBMOČJE ŽABJAKA

»Kdor trenutno trdi, da bo letos varna elektrika v Žabjaku, je neodgovoren, za zdaj ni jasno, da bo. Se pa vsi zavedamo, da bi nujno morala biti, saj so razmere nevzdržne. Upam, da bodo ministrstva in občina našli neko soglasje,« je še pridal Franci Kek in poudaril, da ima novomeška občina dolgoročen interes, da se naselje Žabjak uredi kot neko normalno naselje. Občina namreč pelje tudi postopek priprave sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta za območje Žabjaka. »Ker gre za zahteven proces odločanja, vključevanja javnosti ter usklajevanja občine in države, pričakujemo, da bo postopek do sprejema in uveljavitve prostorskega akta tekel več kot leto dni. Načrt pa bo dokončno mogoče sprejeti in uresničiti šele potem, ko bo z državo dogovorjeno financiranje investicij in izvedba ukrepov, ki bodo za ureditev naselja potrebni. Dogovori potekajo, vendar glede na javno objavljeni predlog nacionalnega programa ukrepov vlade za Rome kaže, da država do leta 2021 ne namerava sofinancirati novih projektov komunalnega urejanja infrastrukturnih projektov,« so za Dolenjski list pojasnili na novomeški mestni občini.

Glede elektrifikacije in drugih vprašanj okoli ureditve romskega naselja Žabjak na občini pričakujejo, da bo država kot soodgovorna za nelegalne gradnje, ki so pretežno na njenih zemljiščih, in nosilka gospodarske javne službe oskrbe z elektriko zagotovila stalnega in kompetentnega vladnega sogovornika, ki bo vodil konstruktiven dialog. »Obenem si prizadevamo, da bi z državo sklenili dogovor o vsebinskem in finančno usklajenem urejanju romskih naselij, najprej za romsko naselje Žabjak-Brezje. V Žabjaku občina že vrsto let zagotavlja alternativni ukrep oskrbe z zdravo pitno vodo, ker se zavedamo, da smo na podlagi zakona nosilci javne vodooskrbe. Zato smo pozdravili prizadevanja vlade, da do celovite ureditve Žabjaka poišče tudi način alternativne oskrbe z električno energijo. V zakonodaji danes ni posebne regulacije glede alternativne oskrbe, smo pa prepričani, da je v sprejetih obveznostih spoštovanja temeljnih človekovih pravic dovolj podlage, da vlada s primernim predpisom način alternativne oskrbe pravno utemelji,« so menili na občini in dodali, da je glede komunalne opreme in urejanja romskih naselij nujna sprememba več zakonov, med njimi tudi zakonov o prostorskem načrtovanju in gradnji objektov.

Predlog izvedbe priklopa objektov na električno omrežje v romskem naselju Žabjak, ki ga je podalo ministrstvo za obrambo, pomeni odstop od dosedanjih prizadevanj vlade, da država v okviru svojih pristojnosti zagotovi alternativno oskrbo z električno energijo v tem naselju, so dodali. »Prenašanje nalog na občine, kar je bistvo predloga ministrstva za obrambo, ni dopustno. Še najmanj s strani posameznega ministrstva. Država alternativno oskrbo zmore in zna zagotavljati, nazadnje je bila zagotovljena prebivalcem Postojne in Logatca ob hudem žledolomu,« so poudarili na novomeški občini in še pridali, da so dali predlog, da se kot zakonito možnost zagotovi humanitarni začasni priklop po zgledu primerov iz romskih naselij Poganci in Šmihel.

Članek je bil objavljen v 9. številki Dolenjskega lista 2. marca 2017

M. Žnidaršič