DL: Digestat - Stranski proizvod bioplinarn kot poceni gnojilo

22.5.2017 | 14:50

Bioplinarna Črnomelj je edina za proizvodnjo digestata na območju Bele Krajine, Dolenjske in Posavja. (Foto: D. B.)

S pojavom bioplinarn se je pojavil tudi digestat v poltekoči ali tekoči obliki, ki za kmeta predstavlja poceni gnojilo. Na novomeški območni enoti Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo opažajo, da se čedalje več kmetij, predvsem v Beli krajini pa tudi na Dolenjskem in v Posavju, odloča za to gnojilo, a je iz inšpektorskih kontrol razvidno, da približno 75 odst. kmetij, ki so bile udeležene v pregledih v letih 2015 in 2016, ni imelo ustrezne dokumentacije.

»Uporabnik digestata se mora zavedati, da je uporaba podvržena določenim pravilom in zahtevam, ki so definirane v Uredbi o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata, ki je začela veljati v začetku leta 2014, sprememba pa avgusta 2015, zato menimo, da je bilo dovolj časa, da so se seznanili z zahtevami iz uredbe. Za neupoštevanje oz. pomanjkljivo dokumentacijo se lahko izreče globa v višini od 1.200 do 4.100 evrov. Pomembno je, da kmetje vedo, da je na kmetijskih zemljiščih dovoljena samo uporaba digestata 1. kakovostnega razreda, 2. kakovostni razred pa se lahko uporablja samo na nekmetijskih zemljiščih,« je poudaril kmetijski inšpektor Daniel Bračič.

Digestat 1. kakovostnega razreda je dobrodošlo dodatno sredstvo za gnojenja, njegova uporaba pa lahko pomaga tudi pri nižanju stroškov gnojenja na kmetijskem gospodarstvu, vendar se mora uporabnik držati določenih pravil, ki so postavljena zato, da se zmanjša tveganje na področju onesnaževanja tal in okolja, je izpostavil. Tako mora vsak uporabnik digestata 1. kakovostnega razreda zagotoviti analizo tal, ki velja 10 let, pred prvim vnosom digestata v ali na tla pa tudi za izdelavo gnojilnega načrta. Slednji mora biti v pisni obliki in mora vsebovati najmanj podatke o vsebnosti hranil iz analize tal, o vsebnosti hranil in kemijskih onesnaževal v kompostu ali digestatu iz deklaracije ali specifikacije, podatke o kmetijski pridelavi, največji dovoljeni letni vnos suhe snovi, dopustni vnos dušika in dopustni vnos nevarnih snovi v tla, je naštel Bračič in dodal, da mora ob tem uporabnik digestata od predelovalca biološko razgradljivih odpadkov pridobiti deklaracijo ali specifikacijo prevzetega digestata.

»Vsak, ki na leto uporabi več kot 1 m3 digestata, mora voditi tudi evidenco, ki bo vsebovala podatke o lokaciji, opredeljeno s parcelno številko zemljišča in šifro ter imenom katastrske občine, GERK-PID, če gre za kmetijska zemljišča, podatke o rabi zemljišč, na katera je bil vnesen kompost ali digestat, količino vsakokratnega vnesenega komposta ali digestata v m3 in datum vnosa,« je povedal inšpektor in priporočil, da se kmetje glede analize tal in gnojilnih načrtov obrnejo na kmetijsko svetovalno službo. Dodal je še, da mora uporabnik digestata hraniti spremljajočo dokumentacijo najmanj 10 let. »Pomembno je, da se analiza tal in gnojilni načrt naredita pred uporabo digestata na kmetijskem zemljišču, saj ni sprejemljivo, da kmetija šest mesecev po uporabi nima vseh ustreznih dokumentov,« je še enkrat poudaril.

Vse uporabnike gnojil je tudi opozoril, da po Uredbi o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov še vedno velja prepoved gnojenja s tekočimi organskimi gnojili in mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, do 1. marca, gnojenje s hlevskim gnojem pa je prepovedano do 15. februarja. Za vse oblike gnojil velja prepoved gnojenja na poplavljenih, zmrznjenih tleh, tleh, nasičenih z vodo, in na tleh, prekritih s snežno odejo.

Članek je bil objavljen v 7. številki Dolenjskega lista 16. februarja 2017

M. Žnidaršič