DL: Metalika uspešno pluje po vsej Evropi

2.5.2017 | 12:30

Igor Arh je že peta generacija mizarjev v družin Arh iz Leskovca, od koder je prek Sevnice odplul dobesedno v mednarodne vode. (Foto: B. B.)

V iskanju načina, kako se rešiti dominacije gradbincev, so se specializirali za navtični sektor – Pripravljajo se na veliko naložbo, s katero bodo podvojili proizvodne prostore

Letos mineva 15 let, odkar je Igor Arh iz Leskovca pri Krškem v Boštanju odprl podjetje za izdelavo notranje opreme za navtični sektor. Mizarsko podjetje z nekoliko nenavadnim imenom Metalika se je že tri leta kasneje preselilo v sedanje prostore v sevniški industrijski coni, jubilejno leto družbe pa bo zaznamovala tudi pomembna naložba.

Podjetje, ki trenutno zaposluje 24 oseb, od tega je šest inženirjev, že nekaj časa pesti prostorska stiska, zato se pripravljajo na gradnjo 1.000 m2 novih proizvodnih prostorov. Projektna dokumentacija je pripravljena, čakajo le še na spremembo prostorskega akta, kar pa naj bi se zgodilo že v kratkem. »Nenavadno je, da moramo za širitev, ki poteka v industrijski coni, spreminjati prostorski načrt, a stari ne predvideva možnosti, da bi novo halo zgradili vzporedno s staro. A tako birokracijo pač imamo,« pravi direktor in lastnik Metalike Igor Arh.

Ime družbe se sicer navezuje na začetke, ko so v podjetju precej delali s furniranimi aluminijastimi ploščami, ki jih uporabljajo na velikih ladjah. »Pa še bolje gre v uho kupcem na tujih trgih kot npr. Mizarstvo Arh,« se zasmeji diplomirani inženir lesarstva, ki ima mizarstvo v resnici v genih. Je namreč že peta generacija Arhov, ki se ukvarja z mizarstvom, zato se poleg imena podjetja pojavlja tudi letnica 1932, ki se nanaša na najstarejši pisni vir, ki priča o družinski obrti, ki ima sicer celo daljšo tradicijo.

Svojo poklicno pot je Arh začel v krškem Novolesu, kjer je bil šef proizvodnje, kot tehnični direktor in kasneje direktor pa je nadaljeval v trebanjskem lesarskem podjetju, ki je med drugim opremljalo tudi slovenski parlament. Ko se je odločil za samostojno pot, je iskal predvsem način, kako bi se kot lesar rešil dominacije gradbincev. »Z njimi so bile vedno težave s plačili. Vedno so našli način, da jim zadnjih 10 ali 15 odst. posla ni bilo treba plačati. Tako smo prišli do ladij.«

Začelo se je s Carnival Cruises na Finskem, ki ima danes v floti več kot 20 potniških križark. Metalika je sprva dobivala manjše posle, npr. pri prenovah, a so znali upravičiti zaupanje naročnikov in začela so prihajati nova naročila. Danes delajo na trgih od Španije do Rusije, svoje delo pa delijo v tri glavne segmente. Prvega predstavljajo potniške križarke in veliki trajekti, pri katerih so se specializirali za javne prostore, kot so dvorane, avle, restavracije in podobno. Drugemu segmentu pravijo offshore, gre pa za opremljanje bivalnih prostorov na naftnih ploščadih in delovnih ladjah, ki so vezane na ta segment, opremijo pa tudi kako veliko ribiško ladjo. Tretji steber njihovega posla pa so velike jahte, od 15 metrov naprej. V nasprotju z manjšimi plovili ta segment gospodarske krize skoraj ni občutil, tako da je tudi Metalika minulo desetletje preplula brez kakih posebnih težav, in tudi nizke cene nafte, ki so v zadnjih letih omrtvile offshore sektor, jih niso preveč prizadele.

Metalika bo z novimi prostori, v katere bi se radi vselili že poleti, proizvodne površine podvojila, s čimer si bodo predvsem olajšali transportne in logistične delovne postopke, ki jim zaradi prostorske stiske zdaj po nepotrebnem odžirajo precej časa. Večje prostore potrebujejo tudi zato, ker morajo v številnih primerih, predvsem ko gre za opremljanje jaht, notranjo opremo postaviti v razmerju 1:1, za to pa potrebujejo prostor.

V sklopu pol milijona evrov vredne naložbe so že nabavili nekaj novih strojev, drugo leto pa jih čaka še avtomatizacija skladišča. Investicijo financirajo sami, brez posojil. »S posojili bi najbrž rasli nekoliko hitreje, a s tem, ko rast financiramo sami, ostajamo na bolj varni strani,« razmišlja Arh.

Metalika, ki je imela lani okoli 2,8 milijona evrov prihodkov, letos pa bi radi prebili magično mejo 3 milijonov, je pred 15 leti začela s tremi zaposlenimi. Kolektiv se je vsako leto malo povečal in tako bo predvidoma tudi letos. »Predvsem imamo potrebe po inženirskem kadru, saj poleg proizvodnje delamo tudi precej inženiringa in razvoja. Potrebujemo konstruktorja, a tega profila lesarjev je v resnici zelo malo,« pravi Arh, ki bi si želel tudi bolj ambiciozen lesarski program na sevniški srednji šoli. »Program novomeškega Šolskega centra je denimo precej bolj kakovosten,« pravi Arh, ki sedež podjetja zaradi ljubezni do domačega kraja sicer še vedno ohranja v Leskovcu.

Članek je bil objavljen v 3. številki Dolenjskega lista 19. januarja 2017

Boris Blaić