DL: Ekološka kmetija Šelar - Država ne mara ekoloških kmetov

1.5.2017 | 18:30

Maja že drugo leto ponuja pridelke na metliški sobotni kmečki tržnici.

Andrej in Maja Črnugelj pri nasadu lešnikov

Tako pravi Andrej Črnugelj z Grabrovca pri Metliki, ki ima že 15 let ekološko kmetijo - Z ženo Majo in tremi otroki prideluje predvsem zelenjavo, imajo pa tudi sadje, ovce in govejo živino

Andrej Črnugelj z Grabrovca pri Metliki je odraščal na kmetiji. Oče Anton je bil čisti kmet. Mama Martina je bila sicer zaposlena v tovarni Beti, ob službi pa je prav tako delala na kmetiji. A Andrej se po osnovni šoli ni odločil za šolanje na kmetijski šoli, ampak se je izučil za kovinarja.

V črnomaljskem Beltu je Andrej opravil pripravništvo, a ko se je leta 1991 vrnil s služenja vojaškega roka, ni šel več v službo, ampak je začel kmetovati. »Starši so se ukvarjali predvsem z vinogradništvom in govedorejo. Naša kmetija je bila majhna, a v tistih časih je zadostovala, da je z delom na njej lahko preživel en človek. Preden sem šel v vojsko, smo začeli tudi z ovčerejo, ko pa sem prišel domov, smo čredo še povečali,« se Črnugelj spominja začetkov svojega kmetovanja pred več kot četrt stoletja.

EKOLOŠKO IN KONVENCIONALNO NE GRE SKUPAJ

V najboljših časih so imeli Črnugljevi celo več kot 200 plemenskih ovc. Ker je bilo le ta 2002 zelo vroče, huda suša pa se je nadaljevala tudi prihodnje leto, je primanjkovalo hrane za živali. Zato je Andrej zmanjšal ovčjo čredo za četrtino, potem pa jo je postopoma zmanjševal do leta 2010, ko je prišel na 70 plemenskih ovc, kolikor jih ima še danes. »Pr oblem je bil tudi v tem, da sem imel v najemu veliko parcel, na katerih so se pasle ovce. Zgodilo pa se je, da so se nekateri lastniki odločili zemljo prodati. Marsikdaj so se takrat parcele razdrobile, kar ni dobro za ovčje pašnike, saj ovce potrebujejo veliko prostora. Tudi zaradi tega sem bil prisiljen zmanjševati ovčjo čredo. Smo pa zato leta 2009 kupili nekaj goveda in uredili travniški sadovnjak s 120 visokodebelnimi drevesi,« pripoveduje Črnugelj, ki je tudi zelo spreten v striženju ovc. Leta 2005 je bil pri strojnem striženju celo drugi v Sloveniji, večkrat pa se je izk azal tudi v ročnem striženju.

Ko je šla leta 2010 Andrejeva žena Maja pogledat, kakšna je novomeška ekološka tržnica, je ugotovila, da je ponudba zelenjave zelo slaba. Že naslednji teden je šla ponujat svojo zelenjavo. Seveda je nesla na tržnico tisto, česar je na njivi zraslo preveč za njihove domače potrebe, saj niso načrtno posadili zelenjave za prodajo. »Prodala sem vse, kar sem prinesla s seboj. Bila sem navdušena in tako sem začela prodajati na tržnici. Najprej sicer občasno, odkar pa smo začeli načrtno saditi zelenjavo tudi za prodajo, smo na novomeški ekološki tržnici prisotni redno, vsak petek. Od leta 2012 prodaja pridelke na novomeški tržnici Andrej, jaz pa hodim drugo leto na metliško sobotno kmečko tržnico,« pove Maja.

Andrej pa ni prav nič navdušen nad selitvijo novomeške ekološke tržnice z Glavnega trga na konvencionalno tržnico. »Ti dve tržnici bi morali biti ločeni, kar sedaj nista. S to selitvijo so nam naredili tudi izgubo. Še vedno mi ni uspelo dobiti nazaj vseh strank. Problem je tudi v tem, da stranke nimajo kje parkirati,« ni zadovoljen Črnugelj.

KRIV, DOKLER NE DOKAŽEŠ NEDOLŽNOSTI

Črnugljevi iz leta v leto posadijo več zelenjave. Postavili so tudi dva rastlinjaka po 240 m2. Tudi vse sadike vzgojijo sami. Vzgajajo 35 vrst zelenjave in 60 različnih sort. »Moramo biti pozorni, da je v es čas kaj na vrtu in da imamo čim bol j pestro ponudbo. Kupcem namreč ponudimo zgolj tisto, kar sami pridelamo na svoji zemlji. In če je pri kakšni zelenjavi slaba letina, je pač nimamo za prodajo. S tem se moramo sprijazniti tako mi kot naši kupci,« pravi Andrej. Res imajo zelenjavo posajeno na njivah blizu vasi, a ker je nedaleč tudi gozd, morajo imeti polja pred srnjadjo zavarovana z ograjo.

Črnugljevi so svojo kmetijo poimenovali ekološka kmetija Šelar. Z ekološko pridelavo se ukvarjajo že 15 let, poleg zelenjave, ovc, goveda in jablan pa imajo še slive, orehe, lešnike, ponujajo pa tudi jajca. Kot pravi Andrej, pri njih ves čas sadijo, pobirajo in prodajajo. Tudi sedaj, pozimi, ko se zdi, da je mrtva sezona, imajo na v oljo pestro ponudbo. Od čebule, šalotke, korenja, pora, krompirja, česna, rdeče pese, bučk, repe, kolerabe, ohrovta, motovilca do orehov in lešnikov. Leta 2012 so začeli stalnim strankam ponujati tudi zelenjavo po naročilu, torej v zabojčkih. Za internetno prodajo pa Andrej in Maja menita, da je njuna kmetija predaleč od večjih centrov, kjer je tudi več kupcev in večja kupna moč.

Pri Črnugljevih skoraj vsako leto vzamejo vzorec zemlje za analizo. Testirajo ga na 240 postavk, a v vzorcu ne najdejo nič spornega. »Imamo certifikat za ekološko pridelavo, ki ga moramo vsako leto potrjevati. In zares se je potrebno držati pravil. Dokazovati moramo, kaj smo delali z zemljo, kje smo kupili semena, kako smo sadili, kam smo prodali, kar smo vzgojili. Skratka, vse, kar delamo, mora biti pregledno. Če sicer na sodišču velja, da si nedolžen, dokler ti ne dokažejo krivde, pa je pri cer tificiranju ravno narobe. Kriv si, dokler ne dokažeš nedolžnosti. Ni biti tako enostavno ekološki kmet. Omejitev je namreč veliko, toleranca pa je ničelna. Pridelek je lahko domač in lokalno pridelan ali lokalno pridelan in ekološki. Ne pomeni pa, da je nekaj, kar je domače, tudi že ekološko. Nekateri kupci znajo na srečo ločiti ekološko od neekološkega. Žal pa država dela proti ekološkim kmetom. Nima nas rada, ker ne prispevamo v državni proračun, saj ne kupujemo škropiv,« razmišlja o ekološkem kmetovanju Andrej, ki priznava, da je pri takšnem kmetovanju tudi več ročnega dela.

KUPEC JE KRALJ

Pri ročnem delu pa pride jo še kako prav ročice otrok Nike, Maše in Marka, starih devet, sedem in šest le t, ki jih starši pohvalijo, da so pridni in da delajo z veseljem. Marsikatero delo vzamejo kot igro. Seveda si pomagajo tudi s strojnim  obdelovanjem. Tu pa je Andreju prišel prav njegov osnovni poklic, saj je kot kovinar naredil na orodju že marsikatero inovacijo ali izboljšavo.

Maja in Andrej, ki preživljata svojo družino zgolj s tistim, kar zaslužita na kmetiji, pravita, da bosta v kmetijstvu tudi ostala. A pristavita, da ni rečeno, da bo – tako kot sedaj – pretežni del dela namenjen vzgoji zelenjave. »Kupec je za naju kralj. Zato vedno prisluhneva strankam in jim želiva čim bolj ugoditi. Spoznavava, da je povpraševanje po zelenjavi, pridelani na ekološki način, vse večje. Na srečo je kmet pri pridelavi zelenjave lahko tudi zelo fleksibilen. Vsako leto posebej lahko prilagodi ponudbo povpraševanju. Ugotovila sva, da imajo ljudje še posebej radi por in rdeče korenje. Pozimi pa najbolj povprašujejo po vsem, kar ima liste,« pove iz izkušenj Andrej.

Članek je bil objavljen v 5. številki Dolenjskega lista 2. februarja 2017

M. Bezek-Jakše