DL: Kdo kontrolira dobrodelne ustanove - Denar resnično do pomoči potrebnih?

29.4.2017 | 18:30

Na Rdečem križu Slovenije, Slovenski karitas in ZPM Slovenije trdijo, da prostovoljne prispevke razdelijo pošteno in namensko - Kontrol je več: od NO, raznih svetov, do Računskega sodišča RS, ki nadzoruje le porabo javnih sredstev

Skorajda vsakodnevno iz različnih medijev nagovarjajo dobre ljudi za razne dobrodelne akcije - enkrat denar zbirajo za revne, drugič za kake pogorelce, pa prizadete v poplavah, bolne ali invalide, za kako nujno medicinsko napravo, skratka, takih prošenj je vse več. Mnogi se odzovejo in darujejo, toda ali so lahko brez skrbi, da vsa pomoč res pride do tistih, katerim je bila namenjena, ali se »izgubi« tudi kje drugje?

Tudi za takšne afere je sem in tja slišati, zato smo se o tem pozanimali pri treh ustanovah, ki najpogosteje vabijo, da darujemo za druge: to so Rdeči križ Slovenije (RKS), Slovenska karitas in Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS).

RKS vsa zbrana sredstva nameni izvajanju humanitarne dejavnosti na nacionalni in lokalnih ravneh. Za pokritje stroškov takih kampanj RKS od podarjenih sredstev porabi manj kot 6 odstotkov, zagotavlja Mirjana Jarc iz službe za stike z javnostjo RKS. Da zbrani denar res pride v prave roke, dokazujejo vsa letna poročila RKS, ki so javno dostopna, poslovanje nadzoruje nadzorni odbor, zbiranje in razporejanje humanitarnih prispevkov pa spremljajo komisije, ki jih zato imenuje glavni odbor RKS. »Vsa pridobljena sredstva so zbrana za določen namen in seveda sledi njihova namenska poraba. Sredstva posebnih akcij se razdelijo po razdelilnih kriterijih, ki jih pripravi posebna komisija, s sklepom pa potrdi glavni odbor RKS, ki ga sestavlja 12 regijskih zastopnikov območnih združenj RKS, predsednik, dva podpredsednika ter trije zunanji člani, predstavniki treh ministrstev: obrambnega, za zdravje in družino, socialne zadeve ter enake možnosti,« pravijo v RKS, kjer nadzorni odbor (sestavlja ga pet voljenih članov, v glavnem z visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri) ves čas bdi nad finančnim delom in delovanjem. Vsako leto zunanji neodvisni revizor opravi tudi revizijo poslovanja, pravijo.

KARITAS: POMEMBNO JE TUDI ZAUPANJE

Temeljno vodilo vsake Karitas je namenska poraba sredstev, pravijo v Slovenski karitas, ki prostovoljne prispevke zbirajo kot večina - z nakazili po posameznih sklicih, prek esemesov ter s prostovoljnimi prispevki ob prireditvah - ter neposredno v nabiralnike karitas po župnijah. Nadzor izvajajo organi upravljanja in na občnih zborih, kjer javno predstavijo letno poročilo posamezne organizacije, enkrat letno pa poročilo celotne mreže Karitas. Vsa zbrana sredstva na višjih nivojih čim prej stečejo po kapilarah šestih škofijskih in 463 župnijskih karitas, da pridejo do pomoči potrebnih. »V vsaki Karitas nad delom bdi ustanovitelj (župnija, škofija in škofovska konferenca), nadaljnjo kontrolo vršijo sveti kot najvišji organi organizacij. Ker smo sestavljeni trinivojsko (nacionalno, regionalno in lokalno), je to še dodatna kontrola, saj smo ob kroničnem pomanjkanju sredstev zelo pozorni na učinkovitost dela drug drugega. Na najbolj odgovornih mestih vedno delujejo tudi prostovoljci, ki niso odvisni od preživetja in lahko brez dlake na jeziku izpostavijo probleme, če jih zaznajo,« pravijo v Karitas Slovenije in dodajo, da so njihovi sodelavci dolžni upoštevati etična načela in vrednote organizacije - tudi nepridobitnost in preglednost poslovanja.

»Seveda pa je vedno potrebno graditi tudi na zaupanju v ljudi. V primerjavi s formaliziranimi postopki je bolj pomembno odkrivati in razvijati ljudi z visokimi moralnimi normami. Pomembno je tudi, da je Karitas dejavna na lokalnem nivoju, pri l judeh, ki lahko vidijo, kaj Karitas dela, za kaj si prizadeva in se lahko nanjo obrnejo po pomoč ali pa pomagajo,« pravijo.

Če sredstva zbirajo za posameznike, praviloma medsebojna razmerja uredijo s posebno pogodbo, ki opredeljuje preglednost na obeh straneh. Nikoli ne zbirajo sredstev do neomejene višine za en primer, ampak prej naredijo individualni načrt, s katerim se smiselno zameji obseg pomoči. Morebiten ostali denar namenijo za podobne namene ali pa kaj drugega. Direktno denarja ne nakazujejo posameznikom, ampak pomagajo z neposrednim plačilom računa. Pri pomoči socialno ogroženih pa za prvo minimalno pomoč v hrani in oblačilih ni omejitve, potem pa je treba prinesti dokazila o prihodkih. Sredstva so zelo omejena pri plačilu najnujnejših položnic - vsak primer obravnava posebna komisija na škofijski karitas in upošteva razne okoliščine. Običajno je takšna pomoč le enkrat na leto in ne več kot sto evrov.

GLAVNO KONTROLO NO ZPMS

Da se vsa humanitarna sredstva razdelijo glede na sprejete kriterije Komisije za socialne in humanitarne projekte pri ZMPS,« zagotavlja generalka sekretarka ZMPS Breda Krašna. Vsak, ki želi pomoč, mora izpolniti posebno prošnjo in priložiti določene priloge. »Za vsako družino, za katero skrbimo, se vodi poseben račun, kjer se vedno lahko ugotovi, koliko denarja ji je bilo odobreno in zakaj so se sredstva porabila. Družinam sredstev ne nakazujemo na njihov transakcijski račun, ker to lahko vpliva na socialne transferje, ampak v dogovoru z njimi plačamo določene obveznosti direktno prek položnic,« pove generalna sekretarka ZPMS. Za pošteno poslovanje je v organizaciji neposredno odgovorna predsednica oz. generalna sekretarka po pooblastilu predsednice, glavno kontrolo pa opravlja NO, ki ga izvoli skupščina na tajnih volitvah. Člane NO kandidirajo članice ZPMS, ki so samostojne pravne osebe in delujejo v skladu z Zakonom o društvih. ZPMS nima pristojnosti, da jih kontrolira, to je v pristojnosti njihovih organov.

KDAJ KONTROLA OD ZUNAJ?

Kako pogosta pa je kontrola dobrodelnih ustanov od zunaj, morda Računskega sodišča RS? Po 29. členu Zakona o RKS zakonitost dela RS pri opravljanju javnih pooblastil nadzorujejo tri ministrstva (za zdravstvo, obrambo in družino ter socialno varstvo), in sicer kontrola poteka redno prek oddaje poročil in rednih inšpekcijskih nadzorov, ki nepravilnosti do sedaj niso pokazali. »Računsko sodišče lahko preverja porabo javnih sredstev. Do sedaj je bila opravljena ena kontrola, ki ni pokazala nepravilnosti,« pravijo v RKS.

Karitas Slovenije kontrolirajo javni financerji: ministrstva, FIHO in občasno v večjih primerih tudi Računsko sodišče RS predvsem pri uporabi javnih sredstev za pomoč ob naravnih nesrečah. »Zelo ostre pogoje za članstvo pa postavlja tudi Caritas Internationalis s številnimi standardi, ki jih je potrebno izpolnjevati, če želimo ostati njena članica,« pravi Peter Tomažič iz Slovenske karitas.

Računsko sodišče RS pa ne nadzira delovanja ZPMS, »saj nismo javna ustanova in delujemo v skladu z Zakonom o društvih,« pravi generalna sekretarka Breda Krašna.

Članek je bil objavljen v 4. številki Dolenjskega lista 26. januarja 2017

L. Markelj