DL: Skrivnost uspeha Podzemeljcev je v slogi

28.4.2017 | 14:35

Podzemelj

Podzemeljci so dokaz za to, da je v slogi moč.

Čeprav je bilo v Podzemlju in okoliških vaseh narejenega že veliko, ljudem še ni zmanjkalo načrtov.

V kučarskem gozdu je živel velikan z dolgo, sivo brado, ki mu je segala do tal. Bradač je bil silak, a krotak kot jagnje. Pastirji, ki so po kučarskih tokavah pasli ovce, so pogosto zašli tudi v podzemsko skvožnjo, kjer je prebival velikan. Posebno ob jesenskih dneh, ko so bila jutra mrzla, a večeri hladni, so se hodili gret k ognju, ki je noč in dan gorel v velikanovi jami. Velikan je bil dobrodušnež in pastirjem ni zameril niti tega, da so se iz dolgočasja zibali na njegovi dolgi, sivi bradi…

Nekoč pa je spečemu velikanu hudobni pastir odstrigel brado s škarjami, s kakršnimi strižejo v Beli krajini ovce, pa jo je vrgel v ogenj. Ko se je velikan zbudil in začutil, da je brez brade, je zarjovel, da je odmevalo od Gorjancev. V silni jezi je vse hiše, ki so bile zgrajene na pobočju hribčka Kučar, pometal v dolino, da so se vdrle pod zemljo, on sam pa je izginil kdo ve kam. Še danes se vas pod Kučarjem imenuje – Podzemelj.

Tako je Lojze Zupanc v knjigi Zaklad pod Kučarjem zapisal zgodbico o nastanku belokranjske vasi Podzemelj. Kako je danes s hišami v podzemlju in Podzemlju in še z marsičim drugim, sva šla preverit novinarja Dolenjskega lista Mirjam Bezek-Jakše in Igor Vidmar. A naj že takoj na začetku poveva, da tistih prvih hiš, torej v podzemlju, nisva našla.

OBRTNIŠKI KRAJ

Zato pa sva z zadovoljstvom ugotovila, da ima Podzemelj z okoliškimi vasmi marsikaj, česar nima celo Metlika kot občinsko središče. Lahko se pohvalijo z gasilskim domom, kampom, glavnim in pomožnim nogometnim igriščem, župnijsko cerkvijo, pokopališčem, dvema trgovinama, barom, gostiščem, letališčem, ribnikom. In s tremi šolskimi poslopji ter poleg metliške edino matično osnovno šolo v občini, ki pa je v četrti šolski stavbi v kraju. Tretje šolsko poslopje so pred slabimi 15 leti pogoltnili ognjeni zublji.

Podzemeljci se radi pohvalijo tudi, da je vrednost njihovih nepremičnin takoj za metliškimi. V kraju je 15 obrtnikov, v najboljših časih, pred približno desetletjem, pa jih je bilo celo 22. Eden pomembnejših je avtoprevoznik Franc Selič, ki je tudi podpredsednik sekcije avtoprevoznikov pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Čistega kmeta Podzemelj ne premore, nekdaj pa so v vasi kmetovali pri vsaki hiši. Čeprav so bili pridelki v glavnem za lastne potrebe, v vasi ni bilo hiše, od katere ne bi nosili mleka v zbiralnico, ki je bila tudi pomembna vaška informacijska točka. Lepa bližnja polja danes obdelujejo v glavnem prebivalci sosednjih vasi, kjer je tudi nekaj čistih kmetov. Nekoč sta bili v Podzemlju tudi zdravstvena postaja ter glavna trgovina za gradbeni material v občini. Sedaj sta v kraju le tekstilna in živilska prodajalna. Pri obujanju spominov ne morejo niti mimo velikih tovornjakov, ki so odvažali krompir in različne vrste žit, ki so jih odkupovali v Podzemlju.

Anton Šuštarič iz Prilozja se še dobro spominja časov, ko je obiskoval podzemeljsko osnovno šolo. Končal jo je leta 1965, a ne v Podzemlju, ampak v Metliki. Čeprav je bilo več kot 200 učencev, jih je bilo v 8. razredu le 13, zato se jim v tistih časih očitno ni splačalo imeti razreda v Podzemlju. »V šoli ni bilo nikomur mar, kako bomo prišli k pouku. Še posebno težko je bilo spomladi leta 1965, ko so delali cesto proti Metliki in je bila trasa ceste neprevozna. Takrat so mi starši kupili kolo, da sem se vozil z njim v šolo v Metliko po poljskih poteh ali celo travnikih,« je obujal spomine.

Sicer pa zgodovina OŠ Podzemelj sega v drugo polovico 19. stoletja, ko je bila ustanovljena enorazrednica, a je število razredov, zaposlenih in učencev hitro naraščalo. Danes po navedbah ravnatelja Staneta Vlašiča šolo obiskuje 122 učencev iz 17 vasi in zaselkov. Od tega je šestina romskih učencev, njihovo število pa bo tudi v bodoče naraščalo. Šola, v kateri je zaposlenih 33 ljudi, od tega je nekaj učiteljev iz preostalih belokranjskih šol, sodeluje na številnih prireditvah, predvsem pa želijo, da učenci vzljubijo bogato belokranjsko dediščino. Lani so prav v podzemeljski OŠ kot prvi v Beli krajini začeli projekt Rastoča knjiga, prvi list pa so namenili slikarju iz bližnjega Gradca Adolfu Pirschu.

BOGATO DRUŠTVENO ŽIVLJENJE

Podzemeljci so veseli, da se pri njih povečuje število prebivalcev, med katerimi je veliko prišlekov. Problem pa je, ker so omejeni pri širitvi vasi. Župan Darko Zevnik jih je potolažil, da je prav sedaj razgrnitev OPPN za kar nekaj parcel v vasi, kjer bo mogoče graditi. Res pa je, da so na Kučarju, pri OŠ, pri podružnični cerkvi sv. Helene in pod Podzemljem gomile, ki so spomeniško zavarovane. »Arheolog dr. Phil Mason je rekel, da na Oxfordu tisti, ki ne ve, kje je Kučar, ne naredi doktorata iz arheologije. Hotel je poudariti, kako pomembno arheološko najdišče imamo na Kučarju, problem pa je, da ga ne gre nihče pogledat. Manjka namreč primerna predstavitev,« pripomni Damir Drakulič. Od kampa ob Kolpi vodi na Kučar in nazaj tudi učna pot, ob kateri so razlagalne table, na katerih so predstavljene tamkajšnje arheološke značilnosti.

V krajevni skupnosti Podzemelj, ki jo vodi Gordana Tasič in ki šteje 11 vasi, so znani po tem, da trdno držijo skupaj in dobro sodelujejo, kar je očitno tudi v društvenem življenju. Tako Prostovoljno gasilsko društvo Podzemelj, ustanovljeno leta 1952, ni le združenje prostovoljnih gasilcev, ki bi skrbeli zgolj za požarno varnost in pomoč pri reševanju, ampak bistveno več. Njihov dom, ki so ga pred tremi leti obnovili s pomočjo občine, krajevne skupnosti in denarja, ki so ga dobili za obnovo večnamenskih prostorov, je postal središče kulturnega in družabnega življenja kraja in krajevne skupnosti, pravi predsednik PGD Podzemelj Anton Pezdirc. V domu imajo poleg gasilcev svoj sedež oz. prostor za delovanje lokostrelci, Društvo kmečkih žena, Društvo podeželske mladine, v večnamenski dvorani z odrom imajo različne prireditve. Pred domom so uredili otroško igrišče.

Zelo so dejavni lokostrelci, ki jih vodi Bogdan Sopčič. Pozimi trenirajo v šolski telovadnici, poleti pa v Gradcu, kjer ima lokostrelsko društvo uradno svoj sedež. Organizirajo tekme za državno prvenstvo in celo mednarodne turnirje v poljskem lokostrelstvu. V kraju imajo tudi Nogometni klub Kolpa, edini v občini, pri šoli pa je edino pravo nogometno igrišče v občini. Ustanovili so ga leta 1990, v tem času so v Podzemlju vzgojili številne generacije mladih nogometašev. Pred tremi leti se je člansko moštvo vrnilo v 3. ligo, kjer je lani osvojilo 7. mesto. Klub ima ekipe v prav vseh kategorijah od najmlajših do 7. leta pa do kadetov in mladincev, ki so lani v ligi MNZ Ljubljana osvojili 6. oz. 7. mesto. Žal nogometašem razen igrišča, ki so ga, ko so se uvrstili v 3. ligo, morali razširiti prek atletske steze, s čimer je šola izgubila stadion, manjka kar nekaj potrebnih objektov od ograje in tribune do primernih slačilnic, zato si želijo dozidavo klubskega doma. Kot je povedal Damir Drakulič, gre pri Nogometnem klubu Kolpa za metliški klub in igrišče, saj zelo malo Podzemeljcev trenira v klubu in zato tudi ne hodijo gledat tekem.

Leta 2008 je bilo ustanovljeno Kulturno-umetniško društvo Kučar, ki je bilo nekaj časa zelo dejavno, trenutno pa bolj miruje. Člani so organizirali več prireditev, kot sta karneval mask na vodi in noč čarovnic. Na Kučarju ima svoj dom Lovska družina Gradac, v Podzemlju deluje tudi cerkveni pevski zbor, ki je zelo dejaven. V bližnjem Prilozju je Aeroklub Bela krajina leta 1993 zgradil edino belokranjsko letališče, ki ima sicer le status vzletišča. Letališki kompleks ne služi le letalcem, ampak je tam tudi dobro obiskan prireditveni prostor. Nedaleč od letališča sta edina ribnika v občini, ob katerih stoji ribiški dom, v katerem ima sedež Ribiška družina Metlika. Na ribniku prirejajo tudi ribiška tekmovanja paraplegikov, čemur so prilagodili celo toaletne prostore.

POVEZANI

Podzemelj je gotovo najbolj znan po kampu in kopališču, ki ju upravlja podjetje GTM Metlika. Kamp se razprostira na 3,5 ha površine in ima poleg 40 mest za stalne goste še 100 mest za kampiste, ki Podzemelj obiščejo le za nekaj dni. Na voljo je tudi devet Adrijinih mobilnih hišk, dve keltski hiški, savna, adrenalinski park, igrišča za odbojko na mivki, košarko in minigolf, zunanji fitnes in še marsikaj. Direktor GTM Matjaž Pešelj je povedal, da je evropska kamping organizacija podzemeljski kamp, ki je specializiran tudi za kolesarje, letos znova uvrstila med deset najboljših kampov v Sloveniji.

V Podzemlju je znano tudi Gostišče Veselič, v katerem smo se zbrali na uredništvu v gosteh. Gostilničarka Andreja Drakulič Veselič je povedala, da je lani minilo 50 let, odkar so njeni starši začeli z gostinstvom, letos pa mineva 40 let, odkar je njihovo družinsko gostišče v Podzemlju. Andreja pravi, da morajo v kraju, kakršen je Podzemelj, narediti veliko več kot zgolj čakati na naključne goste. Tako pripravljajo številne dogodke, pri njih je mogoče kupiti tapravo vozniško dovoljenje Svobodnega belokranjskega ozemlja, se vpisati na vinsko univerzo ali obiskati delavnico peke belokranjske pogače. Veliko pozornost namenjajo prav ponudbi lokalne hrane.

Udeleženci uredništva v gosteh so si bili edini, da je Podzemelj zelo povezan in homogen, saj med prebivalci vlada dobro vzdušje, zagnanost, rojevajo se številne ideje. »Čeprav je veliko priseljencev, se izredno razumemo. Ljudje so pripravljeni prispevati za napredek, odstopiti zemljo za pločnik, udarniško pljuniti v roke. Ko pridemo po pomoč na občino, jo dobimo prav zato, ker smo tudi krajani pripravljeni prispevati,« je povedala Tasičeva, prepričana, da je v slogi skrivnost njihovega uspeha. Darko Jakofčič, predsednik gradbenih odborov z doživljenjskim mandatom, pa doda, da jim dela še ne bo zmanjkalo. Želijo si pločnik od gasilskega doma do kampa, ki ne bi bil dobrodošel le za turiste, ampak tudi za prebivalce Škrilj. Pa javno razsvetljavo v okoliških vaseh, ki bi gotovo preprečila marsikateri vlom. Kmalu naj bi dobili optični kabel, čakajo tudi na vodovod do zidanic na Kučarju, saj je zidaniški turizem v porastu. Podaljšali bodo učno pot do arheološkega najdišča, župan pa je obljubil, da bodo v naslednjih letih obnovili ceste ter uredili javno razsvetljavo in odvodnjavanje meteornih voda.

Morda je nekaj simbolike za spodbudno prihodnost Podzemeljcev tudi v tem, da se že dobro desetletje v več gnezd v podzemeljski krajevni skupnosti vračajo štorklje, ki so simbol za novo življenje. Da preživijo, pa morajo narediti dolgo pot. »Njihove« obročkane štorklje so odletele celo do Švedske in Južne Afrike.

Članek je bil objavljen v 4. številki Dolenjskega lista 26. januarja 2017 (Uredništvo v gosteh)