DL: Brskanje po zabojnikih: Vsak mesec »izgine« nekaj ton papirja

2.4.2017 | 17:15

Nemalokrat je ob ekoloških otokih mogoče videti kombije in ljudi, ki v vozila mečejo star papir. (Foto: J. A.)

Ali v vašem gospodinjstvu pridno ločujete odpadke? Ste eden tistih, ki papir vozite na ekološke otoke in vas jezi, ko vidite, da zabojnike s papirjem praznijo »na črno«? Zanimalo nas je, ali policija dobiva prijave tatvin iz zabojnikov in kaj sledi storilcem. »Tatvine iz zabojnikov, namenjenih za zbiranje npr. odpadnega papirja, bi lahko imele znake kaznivega dejanja tatvine. Pregon se v takem primeru začne na predlog oškodovanca, torej koncesionarja, ki je zadolžen za zbiranje in odvoz takih surovin. Pomembno je tudi to, da koncesionar te surovine zbira z namenom nadaljnje prodaje in v tem primeru nastane materialna škoda za podjetje. V primeru poškodovanja zabojnika pa bi lahko šlo tudi za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Kaznivo dejanje se tudi v tem primeru začne na predlog oškodovanca, « je povedala Alenka Drenik s PU Novo mesto.

ŠKODE ZA NEKAJ STO EVROV

Vodja sektorja splošna komunala pri Komunali Novo mesto Simon Štukelj je pojasnil, da je pobiranje papirja iz zabojnikov pri nas staro toliko, kot je organizirano sistematično ločeno zbiranje papirja. »Papir je bila tudi prva ločena frakcija, ki smo jo v Komunali Novo mesto začeli ločeno zbirati in sega že v leto 1993. Ta problematika je pri nas na Dolenjskem še toliko bolj pereča, predvsem zaradi posameznih skupin, ki redno pobirajo papir iz samih zabojnikov. Seveda lahko govorimo predvsem o romski populaciji,« je rekel Štukelj in dodal, da gre za pojav, ki po svoji vsebini oziroma sami vzročnosti sega bolj na socialno in pa tudi sociološko področje, zato se kot izvajalci javne službe zbiranja komunalnih odpadkov nismo z njim direktno spopadali.

»Ker gre za odprte sisteme, tudi sam nadzor ni tako enostavno izvajati. Ob tem pa je ključno dejstvo, da je treba upoštevati sorazmernost. Zelo težko je oceniti, koliko papirja se na ta način izgubi iz tega našega snovnega toka, vendar glede na celotno količino, ki jo zberemo v enem mesecu, bi lahko sklepali, da tega papirja vendar ni tako zelo veliko, morda kakšna tona, dve, morda tri, kar pa ob trenutnih cenah pomeni stotaka ali dva na mesec,« je še dodal in poudaril, da v nobenem primeru ne odobravajo takšnih početij, niti ne želijo reči, da so do takšnih ravnanj lahko tolerantni.

ŠIRŠI PROBLEM

»Brskanje po zabojnikih za zbiranje odpadkov, ampak ne samo teh, ki so namenjeni zbiranju papirja, tudi vseh preostalih, vključno z biološkimi, kjer se odvrže še mnogo preveč zavržene hrane, je mnogo širši problem, in to celotne družbe. Ne glede na to, za katero skupino ljudi gre, je za današnji čas in družbo, v kateri živimo, nesprejemljivo, da si mora nekdo svoj košček kruha poiskati v zabojnikih za odpadke,« meni Štukelj.

Članek je bil objavljen v 1. številki Dolenjskega lista 5. januarja 2017

Janja Ambrožič