Prof. Dušan Modic praznoval 90 let

10.3.2017 | 13:40

Obiskali smo prof. Dušana na njegovem domu v Novem mestu. Hiša kar odskoči od ostalih s fasadami v različnih barvah. Njegova je poslikana z geometrijskimi vzorci likov, da se takoj ve, kot pravi, da tu stanuje profesor matematike, fizike in astronomije. Obiskali smo ga njegovi dijaki, danes njegovi sosedje, ki ga videvamo že zjutraj na poti v mesto, pri delu okoli hiše.

Rad z nami poklepeta. Vez je pristna, domača, čeprav vemo, da je poučeval mnoge rodove že v Celju, Ljubljani in v Novem mestu, na Učiteljišču, Gimnaziji in na Ekonomski srednji šoli. Tam se je tudi upokojil pred tridesetimi leti. Pove, kako so si prizadevali, da so opremili laboratorije, posodobili učilnice in napolnili kabinete s sodobnimi učili. Delo je bilo vedno zahtevno, odgovorno, polno študijskega pristopa. Kar malce z nostalgijo pogreša vsa učila, ki niso končala v šolskem muzeju. Pravi, da je bilo veliko zares vredno ohraniti.

Kot otrok je živel v Srbiji, v Loznici, nato Črni gori, kjer je oče dobil službo. Bivanje v Mariboru je bilo vezano na njegovo deško šolo in izgon družine v Srbijo, v Užice. Bilo je težko, vendar so preživeli. Povsod, kjer je obiskoval šolo je bil uspešen. Razrede je končal z odliko, kot tudi maturo po končani vojni.

Pred kratkim je skupaj s sošolci praznoval 70 letnico mature na Celjski gimnaziji. Rad se spominja dijakov, učiteljiščnikov v letih 1952, … in onih v letih 1965, ki jih je navduševal s svojo iskrivostjo. Poleg vsega moramo omeniti njegovo veliko ljubezen do lutkarstva, saj je skupaj z dijaki uprizoril preko 200 lutkovnih nedeljskih predstav. Lutke so sami izdelovali, kar pravi, da še vedno počne.

Ob vprašanju, zakaj ni naša generacija učiteljiščnikov več igrala na odru, z lutkami, pisala v glasilo Učiteljiščnik, ni znal odgovoriti. Šport, ja, tega je bilo več. Le malce grenko smo se vsi nasmehnili in se razumeli – pač, bili so to drugačni časi. Pravi, da so bili starši daleč in nas niso mogli kontrolirati. Takrat je bil tudi dedek Mraz, tista osrednja bajeslovna oseba ob novem letu, ki ga je rad upodobil pred otroki. Danes ne bi bil rad učitelj, ker se mu otroci smilijo v smislu vzete samostojnosti in sanj, laži, ki obdajajo ta čas.

Porekla sva mu, da današnji starši ne želijo vzgajati svojih otrok tako, kot so z njimi ravnali njihovi, ne tako, kot so njegovi starši ravnali z vzgojo v njegovi družini, v kateri so vsi štirje dosegli naziv profesorja s trdim delom in mnogim odrekanjem.

Njegova učiteljiščnika Darka in Jože