DL: Prisilne in prezgodnje poroke - Deklice se zaljubijo, pobegnejo in zanosijo

28.2.2017 | 14:30

Duško Smajek: »Otroci v Brezju živijo v blatu in ne obiskujejo šole. Da se potem dekle pri 12 ali 13 letih odloči pobegniti od tega, je lažje razumeti.«

Starostna meja romskih mladih mamic se niža – Ne obsojajmo deklet, odgovornost je (tudi) na strani fantovih staršev – V zadnjem letu v petih primerih pobeglo dekle prepričali, da se vrne domov – Nujno osveščanje in preventiva po naseljih

Na ponedeljkovem posvetu v pisarni Zveze Romov za Dolenjsko (ZRD) so se predstavniki policije, centra za socialno delo, novomeške občine in civilne družbe dotaknili enega v vrsti tabujev romske kulture: prezgodnjih in prisilnih porok. Predsednik ZRD Bogdan Miklič je dal jasno vedeti: »To ni del romske kulture! Kvečjemu posledica večletne in še danes prisotne segregacije in diskriminacije.«

V začetku lanskega leta je naša novinarka Lidija Markelj v članku 'So premlade mamice romska kultura? Zatiskamo si oči, ko imajo otroci otroke' pisala prav o tej problematiki, ki je po mnenju pristojnih vse bolj pereča: zatrdili so, da se starostna meja romskih mamic vse bolj pomika nazaj, obravnavali so denimo primer, ko je rodilo devetletno dekle.

Na novomeški delavnici (podobna je bila minuli petek v Krškem in v torek še v Črnomlju) so pojasnili, da v naši regiji primerov prisilnih porok ne poznajo, zaznavajo jih na območju Ljubljane. A to ne pomeni, da težav ni, saj je vse več primerov prezgodnjih porok. »14-letno dekle preko facebooka spozna fanta in zgolj po nekaj mesecih dopisovanja se odloči, da bo živela z njim. Doma tega ne pove, ampak dejansko pobegne k družini izbranega fanta, kjer jo običajno sprejmejo in kmalu imata ta dva otroka novega,« je klasični primer orisala Dubravka Hrovatič iz Centra za socialno delo (CSD) Novo mesto. Miklič je dodal, da v takih primerih dekličini starši iščejo pomoč, a da pristojne institucije ne ukrepajo, »češ da gre za romsko kulturo«. Z njim se niso strinjali ne predstavniki CSD ne policije, saj oboji ukrepajo, a v večini primerov neuspešno, saj se dekle ne želi vrniti, prisiliti pa je tudi ne morejo. »Glavno težavo vidim na strani fantovih staršev. Kako bi jaz reagiral, ko bi mi 12-letni sin domov pripeljal dekle, da bosta živela skupaj? Njega bi nagnal v sobo, njo pa nazaj domov,« se je slikovito izrazil Polde Jevšek iz CSD in dodal, da ob prijavi takšnega primera vedno obiščejo fantovo družino, se skušajo na samem pogovoriti z dekletom in ji pojasniti, zakaj bo imela prezgodnja odločitev za poroko in starševstvo slabe posledice zanjo: »Ta dekleta ne zaključijo izobraževanja, porodnišnico običajno na željo partnerjev zapustijo takoj po porodu in za te dojenčke nato skrbijo stari starši. Takšna mamica tudi kasneje, ko ima seveda že več otrok, vzgaja na podobno neprimeren način.«

KRIVCI TUDI DRUŽBENA OMREŽJA

»Tisti, ki smo zrasli v romskem naselju, vemo, kako to poteka,« je dejala Nataša Žagar, predstavnica Urada za narodnosti, ki je izbrala drugačno pot od vrstnic: dokončanje šole, zaposlitev, družina. Tudi novomeški občinski svetnik Duško Smajek je na podlagi lastnih izkušenj rekel, da se to pred 40 leti ni dogajalo, danes pa je vse bolj prisotno, tudi na račun interneta in družbenih omrežij, preko katerih se najstniki zaljubijo. »Pa saj z najstniško ljubeznijo ni nič narobe. Tega ne bomo mogli preprečiti, a težave so tudi, ker so teme, kot sta spolnost in zaščita, v romski kulturi velik tabu,« je dodala Hrovatičeva, Polona Kovač iz društva Ključ pa navrgla: »Če bi mogoče tem otrokom dovolili vsaj zmenke, kot jih imajo njihovi vrstniki, poroka ne bi bila edina možnost.« Z njo sta se strinjali tudi prisotni Rominji, Lilijana in Milena Tudija, ki sta dejali, da bi morali o teh rečeh 11-letnike poučiti vsaj v šolah in vsi skupaj več delati na ozaveščanju, tudi odraslih.

»Težava niso le poroke, tu govorimo o nasilju, ki je v romski kulturi prisotno in ga mnoge Rominje jemljejo kot normalnega,« je dodala Žagarjeva. Inšpektorja Robert Zupančič in Sebastijan Virant s PU Novo mesto sta predstavila zakonske podlage za njihovo posredovanje in navrgla, da če obravnavajo sum storitve kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, imajo več pooblastil za ukrepanje, a v nadaljevanju odločata tožilstvo in sodišče, ne policija. Lahko pa ta ukrepa tudi s pooblastili, ko ocenijo škodljivost novega okolja za pobeglo deklico, pri čemer pa je nujna tudi takojšnja prijava njenih staršev. Ukrepajo ob klicih zaradi nasilja, po besedah Jevška se tu v zadnjih letih poznajo delavnice ozaveščanja, saj so imeli lani osem prijav, pred šestimi leti pa še nobene. »Ne drži, da smo tu nemočni. Nasilnež najprej dobi ukrep prepovedi približevanja žrtvi za 48 ur, kar običajno sodnik podaljša na deset dni, v tem času se CSD tesno poveže z žrtvijo in dosežemo tudi podaljšanje ukrepa na 60 dni, kar pa je že doba, ko se marsikaj razreši, tudi pri nasilnežu,« je dejal Jevšek.

Na našem območju se z romskimi otroki največ ukvarja Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, predstavnica Andreja Luštek pa je izpostavila težavo, da se odrasle Rominje tovrstnih delavnic ne udeležujejo: »Že mlade mamice težko dosežemo, zato delamo pri otrocih, tudi oni bodo enkrat odrasli in nekje moramo začeti.« »Mogoče ne takoj, a če vsaj danes začnemo, bo pa čez deset let bolje,« je dodala Kovčeva in romsko skupnost pozvala, naj ukrepa sama. Žal je pogovoru prisluhnilo manj kot deset romskih deklet in dogodek se je spreobrnil v (javni) posvet, ne pa delavnico, kot je bila v petek v Krškem in na kar so gostje opozorili tudi organizatorje. Mojca Šenica iz Zdravstvenega doma Novo mesto jih je zato pozvala, naj zberejo dekleta za delavnico, na kateri jim bodo lahko konkretneje pomagali in svetovali.

Članek je bil objavljen v 48. številki Dolenjskega lista 1. decembra 2016

Mirjana Martinović