DL: Vinska klet Frelih - Za kakovost si je treba prizadevati

20.1.2017 | 14:45

Veronika Frelih trenutno vodi domačo vinsko klet v Šentrupertu. (Foto: J. S.)

Frelihovi kakovost svojih vin potrjujejo tudi s številnimi uglednimi priznanji. (Foto: J. S.)

V Vinski kleti Frelih so na lanskem mednarodnem ocenjevanju vin Vino Ljubljana za penino Kappelman l. 2006 prejeli prvi naziv svetovnega šampiona v domači vinski kleti, kar jih je opogumilo, da so se podali na ocenjevanja v tujino. Izkazalo se je, da je bila odločitev prava, saj se lahko danes pohvalijo z nekaj novimi uglednimi priznanji, a za doseganje vrhunske kakovosti je potrebnega veliko dela.

Da vrhunska vina, ki jih pridelujejo Frelihovi, niso naključje, pričajo številna priznanja. Poleg že omenjenega naziva svetovnega šampiona so na lanskem ocenjevanju Vino Ljubljana, kamor so bili povabljeni, za penino Kappelman prejeli še zlato medaljo, prav tako zlata je bila šentruperška penina. Na ocenjevanju v okviru tradicionalnega sejma Agra, kjer sodelujejo zadnja štiri leta, so denimo lani prejeli eno zlato in štiri srebrne medalje, letos pa so na sejmu v Gornji Radgoni odnesli tri zlate in dve srebrni medalji.

Še bolj ponosni so na dosežke ocenjevanj v tujini. Že lani so se podali v Hongkong na mednarodno ocenjevanje Decanter Azija, kjer sta tako penina Kappelman kot tudi šentruperška penina dobili priporočilo sodniškega zbora. Podobno je penina Kappelman dobila priporočilo sodnikov tudi na ocenjevanju IWC (International Wine Challenge) v Londonu. Spomladi letos so na istem ocenjevanju dobili bronasto medaljo za zeleni silvanec, na ocenjevanju Decanter v Londonu pa še dve bronasti medalji za zelen silvanec in penino Kappelman.

Takega uspeha niso pričakovali, pripoveduje vodja šentruperške vinske kleti Veronika Frelih, so pa na dosežke, ki so plod dolgoletne tradicije, izredno ponosni, saj pomenijo potrditev kakovosti in prispevajo k ugledu Vinske kleti Frelih, zato se bodo na ocenjevanja v tujino podali tudi prihodnje leto, napoveduje.

»Konkurenca na trgu je izredno močna, in če se hočeš obdržati, je treba ves čas skrbeti za kakovost ter vlagati v znanje in opremo,« meni Frelihova. V domači vinski kleti so se tako letos odločili investirati v centralni hladilni sistem, na katerega je priključenih 31 cistern velikosti od tisoč do 12 tisoč litrov. »Vsaki cisterni lahko po novem določimo svojo temperaturo delovanja, kar zelo prispeva h kakovosti vina,« pojasnjuje.

Kot še pravi, so v posodabljanje kleti v zadnjih letih manj vlagali, saj so več sredstev namenili za gostinsko dejavnost, zdaj pa bo na vrsti urejanje vinske kleti. Tako so denimo nabavili nekaj dodatnih barik sodov, skupno jih imajo že 46, vsi so tudi obnovljeni. Trenutno je pri Frelihovih z letošnjim pridelkom napolnjenih 30 tovrstnih sodov, večina s frankinjo. Povezali pa so se tudi z zunanjim enologom, ki jih usmerja pri kletarjenju. »Dnevno spremljamo vsako posamezno cisterno in se na podlagi tega odločamo, kaj je treba narediti,« pravi Frelihova, zadovoljna tudi z letošnjo letino.

»Letos smo imeli rekorden pridelek v preseku zadnjih deset let, tudi kakovost je zelo dobra,« pravi. V domačem vinogradu, ki se v Zadragi pri Šentrupertu razprostira na 4,5 hektarja, imajo 23 tisoč trt, na katerih so letos pridelali blizu 65 ton grozdja. V asortimaju svojih vin imajo sicer Frelihovi poleg dolenjskega posebneža cvička še zeleni silvanec in modro frankinjo, ki jo običajno starajo v lesenih sodih, ter tri vrste penine: Kappelman, šentruperško penino in penino od fare.

V šentruperški vinski kleti pa so še posebno zadovoljni, da lahko nadaljujejo več kot 100-letno družinsko tradicijo. Frelihovi so namreč vinogradniško zgodbo začeli pisati že konec 19. stoletja, ko so njihovi predniki, ki so prišli iz Vipavske doline, kupili vinograd, prizadet zaradi trsne uši, in ga začeli obnavljati. Zdaj vse kaže, da bo bogato družinsko tradicijo nadaljevala najmlajša hči Veronika, ki trenutno obiskuje tretji letnik agronomije ljubljanske biotehniške fakultete. »Ima veselje, zanimanje in talent, zato smo izredno veseli, da ima naša zgodba naslednika oz. naslednico,« ob tem še pravi Frelihova.

Članek je bil objavljen v 43. številki Dolenjskega lista 27. oktobra 2016

J. Sinur