DL: Slovenci si privoščimo premalo dopusta

18.1.2017 | 10:30

Zdravniki specialisti za medicino dela in športa pravijo, da bi vsak človek s polnim delovnim časom potreboval letno vsaj mesec dni nepretrganega dopusta brez telefona, televizije, v dobri družbi in z obilo spanja.

Od tega, kakšno delo opravljamo, je odvisno, kakšne aktivnosti bomo na dopustu izbrali. Tisti, ki opravlja fizično delo, naj bi si na oddihu privoščil malce več ležernosti, pisarniški delavec pa naj bi poležavanje na plaži kombiniral s športom in sprehodi.

PREKRATKI ODDIHI

Žal statistike kažejo, da si slovenske družine v povprečju privoščijo 10 dni poletnega dopusta, kar je občutno premalo. Če pomislimo, kako dolgo se moramo na počitnice pripravljati, kako naporno je potovanje in prilagajanje na novi kraj ter sama pot domov, potem je od tega zares dopustniških le kakšnih sedem dni. Vendar pustimo na strani suhoparno izračunavanje, koliko dni smo počivali, vsak počitek, tudi tisti čez vikend, je dobrodošel in nam povrne moči, pa čeprav po vrnitvi v službo pogosto kaže drugače.

ZAKAJ SE VRNEMO UTRUJENI?

Oddih bi morali načrtovati tako, da bi nam po vrnitvi ostala vsaj še kakšen dan ali dva za spravilo iz kovčkov. Žal je prostih dni tako malo, da naslednji dan že hitimo v službo. Pozabimo na to in ono, kar smo obljubili pred dopustom, in negativne misli se hitro nakopičijo. Vrnitev na delovno mesto po dopustu bi lahko primerjali s krizo, ki jo navadno čutimo ob ponedeljkih. Šele v torek začutimo, koliko moči smo si nabrali čez vikend. Brez skrbi, obmorska ali planinska energija ni nikamor izpuhtela, problem je v tem, da ste imeli premalo časa, da bi misli preklopili na stare obveznosti.

ŠTEJETA SREČA IN ZADOVOLJSTVO

Ameriški psihologi so začeli poudarjati, da človek sploh ne bi hrepenel po dopustu, če bi »razpolagal« z dobršno mero osebnega zadovoljstva in sreče. Vsak dopust je zgolj razpotegnjen užitek, za užitke pa vemo, da nimajo trajnega učinka. Človek, ki ni bil zadovoljen v svoji koži pred dopustom, tudi po njem ne bo. Dopust bo zanj kot nočna mora. Dokaz so neredki posamezniki, ki jih med vikendi ali na dopustu boli glava, a nočejo izklopiti mobitela, saj komaj čakajo, da oddih mine. Preprosto zato, ker ne zmorejo brez dela, ki odvrača misli od njih samih. Še vedno je torej bolje za dopustom žalovati in še nekaj dni vsako obveznost videti kot silno napoto – znak, da vam je bilo lepo in ste se v resnici spočili –, kot pa na dopustu komaj čakati vrnitev v službo.

Članek je bil objavljen v 42. številki Dolenjskega lista 20. oktobra 2016

Sonči Nered-Čebešek