DL: Varstveni dodatek - Mnogi so se mu odpovedali

30.12.2016 | 15:30

Mnogi starejši so se raje odrekli varstvenemu dodatku, kot da bi svoje potomce spravili ob nepremičnino oz. jih obremenili z vračanjem denarja. (Foto: L. M.)

Od spremembe zakonodaje leta 2012 se je 78 odstotkov ljudi odpovedalo varstvenemu dodatku, da ne bi bili ob nepremičnine – Novi predlog ministrstva: meja 120 tisoč evrov, dodatek brez zaznamb in vračanja – Dolgovi za nazaj ostajajo – Odzivi

Leta 2012 je začela veljati nova socialna zakonodaja, s katero je varstveni dodatek postal pravica s področja socialnega varstva in ne več s področja pokojninskega sistema. Številni upravičenci so se pravici odrekli zaradi navezanosti na nepremičnino, po navadi kmetijo, saj niso hoteli obremenjevati svojih potomcev oz. dedičev premoženja, ki so morali, če niso socialno ogroženi, prejemek vrniti oz. se je zapuščina za ta znesek omejila.

Da se je tako v praksi res dogajalo, povedo številke – varstveni dodatek je decembra 2011 prejemalo 46.752 ljudi, decembra 2012 pa le še 10.217, kar je 78 odstotkov manj. Kot so mnogi opozarjali, se je kakovost življenja starejših v Sloveniji tudi zato slabšala, velik je problem revščine med starejšimi – po podatkih Inštituta za socialno varstvo je lani kar 40 odstotkov starejših od 65 let, ki živijo sami, tvegalo revščino.

ZAKAJ MEJA 120 TISOČAKOV?

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zdaj zadeve popravlja. Predlagalo bo spremembe zakonodaje, s katerimi bi v večini primerov za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči ukinili zaznambe na nepremičninah, prav tako bi ukinili tudi vračilo. Gre za primere, ko ima posameznik oziroma družina v lasti nepremičnino v vrednosti do 120 tisoč evrov. Število prejemnikov varstvenega dodatka je od sprememb zakonodaje leta 2012 padlo s 46.700 na okoli 10 tisoč, spremembe iz leta 2014 so na tem področju prinesle premajhen učinek. Tako bo ministrstvo zdaj predlagalo spremembe zakonodaje, s katerimi bi ukinili zaznambe na nepremičninah. Na drugačen način predlagajo tudi upoštevanje premoženja kot dejavnika za pridobitev upravičenosti do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka.

Posamezniki in družine, ki so lastniki nepremičnine v vrednosti do 120 tisoč evrov in v tej nepremičnini tudi bivajo, tako ob nespremenjenih drugih pogojih v zakonu pridobijo denarno socialno pomoč in varstveni dodatek brez zaznambe, ukinjajo pa tudi vračilo teh pravic. V predlogu je, da se zaznambe za nazaj umaknejo, »saj smo ugotovili, da se nismo mogli odzvati dovolj hitro, ko so ljudje želeli razpolagati z nepremičnino, na primer zamenjati večjo za manjšo ali jo prodati,« pravi ministrica in dodaja, da dolgovi iz preteklosti seveda ostajajo – že zaradi tistih, ki so tak dolg že poravnali. Med 10 tisoč prejemniki varstvenega dodatka je 2.500 zaznamb, med 55 tisoč prejemniki denarne socialne pomoči pa 6.600. Od tega je 1100 primerov takih, ko nekdo hkrati prejema obe omenjeni vrsti pomoči.

Kot pravi ministrica Anja Kopač Mrak, so o meji 120 tisoč evrov precej razpravljali, a da je zelo malo takih prejemnikov varstvenega dodatka, ki imajo nepremičnino dražjo od omenjenega zneska, ocene ministrstva pa kažejo, da se je okoli 13 tisoč ljudi varstvenemu dodatku odpovedalo zaradi zaznambe. A tudi meja 120 tisočakov ne bo vedno odločujoča – zaradi specifičnih situacij na terenu bodo socialni delavci imeli diskrecijsko pravico, da tudi posameznikom oz. družinam z dražjo nepremičnino dodelijo denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek. »Vendar pa je v teh primerih po določenem času potrebna zaznamba in tudi vračilo. Če imaš tako veliko nepremičnino, jo lahko aktiviraš. Dajemo pa razumni čas 24 mesecev, da to narediš,» pojasnjuje ministrica, ki računa, da bodo spremembe lahko začele veljati z novim letom.

In kako so spremembe iz leta 2012 zaznali v nekaterih naših centrih za socialno delo ter kako ocenjujejo napovedane novosti?

CSD SEVNICA: SPREMEMBE NAJ BODO PREMIŠLJENE

Po podatkih Centra za socialno delo Sevnica pri njih varstveni dodatek prejema okrog 90 prejemnikov (31. avgusta letos 96 prejemnikov). Njihovo število se je z uveljavitvijo nove zakonodaje znatno zmanjšalo, saj so v začetku leta 2012 prejeli od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v preračun 424 zadev. Odpoved dodatku so prejemniki do konca leta 2011 sicer lahko podali že pri ZPIZ, tako da teh zadev centri niso prejeli v postopek, to pa pomeni, da je bilo število prejemnikov verjetno še večje.

»Glavni razlogi za nedodelitev varstvenega dodatka v letu 2012 so bili neizpolnjevanje starostnega pogoja – 63 let za ženske in 65 let za moške, preseganje dohodkovnega ali premoženjskega cenzusa in tudi nesoglašanje z vpisom zaznambe na nepremičnine.

Točnega deleža upada prejemnikov zaradi zaznambe na premoženju nimamo, je pa med tistimi, ki so se varstvenemu dodatku odpovedali, največ tistih, ki niso želeli obremenjevati premoženja. Drugi najpogostejši razlog neupravičenosti do varstvenega dodatka pa je neurejeno vprašanje preživljanja z otroki, ki so skladno z zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih dolžni po svojih finančnih možnostih pomagati staršem pri preživljanju,« pravi Tania Podrug, socialna delavka na CSD Sevnica.

Pri obravnavi starejših oseb na različnih področjih dela centra opažajo, da večina starejših živi skromno, z nizkimi prejemki. Še vedno se mnogi, ki do varstvenega dodatka niso več upravičeni ali pa ga ne želijo uveljaviti, občasno ob finančnih stiskah zglasijo pri njih. »Ti potrebujejo posebno podporo – dodatne razlage zakona in tudi občasno izredno denarno pomoč v situacijah, ko s svojimi prejemki ne zmorejo preživeti« ugotavlja Podrugova in dodaja, da predlagane spremembe zakonodaje podpirajo, vendar bi morale biti pripravljene premišljeno, saj so dosedanje – zelo pogoste spremembe – med ljudi, zlasti starejše, vnesle veliko nezaupanje. Predvidena sprostitev razpolaganja s premoženjem prinaša dosedanjim prejemnikom varstvenega dodatka in denarne pomoči razrešitev mnogih zagat, saj premoženja zaradi vpisane zaznambe niso mogli prodati in si s tem zagotoviti preživetja za določeno obdobje. »Verjamemo, da je predviden dvig zgornje meje vrednosti stanovanja na 120.000 evrov narejen na podlagi ocene sedanjega stanja in bo za območja, kjer je vrednost nepremičnin po merilih Gursa visoko ocenjena, zagotovo razrešil mnoge odprte situacije, ko posamezniki ali  družine zaradi preseganja premoženjskega cenzusa niso bili upravičeni do denarne pomoči oz. varstvenega dodatka,« meni Tania Podrug.

CSD METLIKA: DOLŽNOST OTROK DO STARŠEV

Na Centru za socialno delo Metlika je bilo 31. avgusta letos 33 upravičencev do varstvenega dodatka, ki znaša od okrog 40 do 180 evrov – odvisno od tega, kakšne dohodke že nekdo prejema. Odpovedalo se mu je okrog deset upravičencev. S seznama, ki je bil ob uv edbi sprememb leta 2012 posredovan z ZPIZ, je bilo treba okrog dvesto upravičencem preračunati, ali bodo po 1. januarju 2012 še upravičeni do tega dodatka. »Večina ni bila, ker so presegali dohodke in prihranke, oz. sem sodijo tudi tisti, ki so imeli premoženje, ki je presegalo 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Torej glavni razlog manjšega števila upravičencev ni bila zaznamba,« pojasnjuje direktorica CSD mag. Irena Kralj ter dodaja, da centri v glavnem ne vedo, zakaj so se stranke odpovedale pravici do varstvenega dodatka, saj tega niso dolžne povedati. »Najbolj odmeven razlog odpovedi je zaznamba, vendar veliko ljudi ne ve, da obstaja še en pogoj za pridobitev varstvenega dodatka – dolžnost preživljanja otrok do staršev, ki jo določa zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V CSD Metlika opažamo, da starejši ne želijo obremenjevati svojih otrok s preživnino, ampak raje sami trpijo pomanjkanje in se ne odločijo za vložitev vloge za varstveni dodatek. Opažamo, da upokojenci živijo skromno, vendar se tr udimo, da jim v lokalni skupnosti pomagamo z izrednimi denarnimi socialnimi pomočmi, paketi RK in Karitasa,« pove Kraljeva.

Članek je bil objavljen v 39. številki Dolenjskega lista 29. septembra 2016

L. Markelj