DL: Martin Uhernik - Kakšno golgoto je moral človek preživeti

24.12.2016 | 16:25

Uhernikova »filmska« družina, ženo Ano igra Vanja Lukšič.

Jakob Luzar in Martin Uhernik (Dušan Luthar in Sandi Bradač)

Martinu Uherniku miličnik snema lisice.

Režiser Boris Jurjaševič

Zgodba o Martinu Uherniku, Gabrčanu, po krivem obsojenem za umor soseda Jakoba Luzarja, že štiri desetletja buri duhove ne le v tem podgorskem kraju, ampak po vsej Dolenjski in še kje. Njegova zgodba je oktobra prišla na filmska platna, najprej na Dolenjskem, kasneje pa tudi po Sloveniji in v tujini. O umoru, sojenju in predvsem o njegovi dolgi poti do pravice in vsaj delnega zadoščenja, ko se mu je tedanji pravosodni minister Šturm opravičil za sodno zmoto in ko je čakal, da mu država za družinsko tragedijo in za vse trpljenje, ki ga je prestal po nedolžnem, izplača mizerno odškodnino, je vsa ta leta poročal tudi Dolenjski list.

Ne le osem let, ki jih je, čeprav nedolžen, Martin Uhernik preživel v zaporu, ampak vse življenje, ki mu je še preostalo, mu je zaznamovala usodna zmota. Zgodba Martina Uhernika je kar klicala po prelitju na filmski trak. Filmarji so se njegove zgodbe lotili in ustvarili film Sramota z delovnim naslovom Usodna zmota. Po scenariju novinarja in pisatelja Zdenka Kodriča je film posnel režiser Boris Jurjaševič, producent filma je Igor Pediček. Snemanje 80 minut dolgega dokumentarno igranega filma Usodna zmota ali K 20/76 se je začelo junija, ko je filmska ekipa posnela najprej izjave Uhernikovih, domačinov, advokatov in vpletenih v primer. Oktobra so začeli snemati igrani del filma, ki nastaja v koprodukciji med Casablanco, RTV Slovenija in italijansko produkcijsko hišo Quasar, ki dela za italijansko nacionalno televizijo RAI. Za sodelovanje pri nastajanju filma o Uhernikovi zgodbi so se Italijani odločili, ker imajo tudi v Italiji veliko težav s podobnimi procesi in sodbami, kot je Uhernikova. Film ima tako tri jezikovne verzije, poleg slovenske tudi italijansko in angleško.

Ko smo se z njim lansko jesen pogovarjali med snemanjem v novomeških zaporih na Jerebovi, je režiser Boris Jurjaševič o odločitvi za snemanje filma o Uherniku povedal, da se mu je njegova zgodba, že ko jo je nekje prvič prebral, zdela zanimiva: »Kakšno golgoto je moral človek preživeti, da je sodstvo priznalo svojo zmoto! Prva ideja je bila fikcija, potem pa smo se odločili za dokumentarec in na koncu za celovečerni igrani dokumentarni film. Za čisti dokumentarec je na voljo premalo dokumentacije. Z igro se da doseči to, kar se s pogovorom ne da. Poleg tega je veliko ljudi, ki so bili vpleteni v zgodbo, že pokojnih, drugi so večino pozabili, marsičesa se ne spomnijo več. Tudi fotografskega materiala ni. Hitro smo ugotovili, da se lahko naslonimo predvsem na sodne spise. Zdenko Kodrič se je potem zakopal v sodne spise in pripravil scenarij.«

Čeprav gre za zelo resen film, se je Jurjaševič odločil, da v njem ne bodo nastopali poklicni igralci, ampak bo nastopajoče poiskal v ljubiteljskih gledališčih, ki delujejo v krajih v neposredni bližini tragičnega dogodka, kar opravičuje predvsem z dialektom, saj je hotel, da bi bila govorica ljudi, ki nastopajo v dokumentarnem delu, podobna govorici v igranem delu.

»Tako je vse skupaj bolj avtentično. Igrani del dopolnjuje izpovedi iz  dokumentarnega dela, dodaja drobce, ki manjkajo, da bi zgodbo sestavili v celoto,« pravi Jurjaševič. Vsi nastopajoči tako prihajajo iz Vesel teatra iz Dolenjskih Toplic, Dober dan teatra iz Prečne in Teatra Otočec. Glavni vlogi sta pripadli izkušenima igralcema topliškega Vesel teatra Sandiju Bradaču, ki je upodobil Martina Uhernika, in Vanji Lukšič, ki igra njegovo ženo Ano.

UHERNIKOVA ZGODBA

12. avgusta leta 1974 so v potoku blizu Gabrja našli umorjenega 59-letnega Jakoba Luzarja. Luzar je bil dan pred tem v gostilni skupaj s sosedom Martinom Uhernikom, ki ga milica skupaj z ženo, ki naj bi mu pomagala umorjenega zvleči s kraja umora do potoka, osumi za umor. Uherniku sodijo in ga zaradi pomanjkanja dokazov oprostijo, saj naj bi bil v času umora precej stran od kraja kaznivega dejanja. A je višje sodišče sodbo razveljavilo in jo vrnilo v novo sojenje pred spremenjeni senat. Uhernik je po le nekaj dneh sojenja julija 1977 obsojen na osem let zapora, njegovo ženo obsodijo na dve leti zapora zaradi pomoči, a jo kasneje oprostijo, Martinu pa kazen zvišajo še za dve leti.

Uhernik se ne pr eda, ampak piše pisma na vse možne naslove, celo predsedniku Titu, piše, da je obsojen po krivem, da je nedolžen, da se mu godi velika krivica. Nihče se ne zgane. Za tiste, ki bi lahko dosegli, da se dokaze za obsodbo še enkrat preuči, je bila zgodba zaključena, čeprav je bilo bolj ko ne jasno, da je bil Uhernik obsojen na osnovi govoric in ne na temelju trdnih dokazov, da je bil obsojen na ponovljenem sojenju, potem ko sta se v zadevo vpletli politika in lokalna oblast. Nihče ni hotel videti, da obstaja nekdo, ki ima moč in si zelo prizadeva, da bi bil Uhernik obsojen in da bi bila s tem zadeva zaključena, da ne bi nihče več raziskoval, iskal in morda našel dejanskega krivca, pravega morilca.

A kaj je osem let zapora proti temu, kar se je Martinu Uherniku dogajalo, medtem ko je bil za rešetkami, zunaj. Uhernikova osem in dvanajst let stara otroka ostaneta brez staršev, ožigosana s stigmo otrok morilca, živita pri drugih ljudeh. Žena Ana ne pr enese krivične obtožbe, zlomi se, zboli in pri 55 letih umre.

OBNOVA PROCESA IN OPROSTILNA SODBA

Ko je Martin prišel iz zapora, star 48 let, je v sa naslednja leta živel le zato, da bi dokazal svojo nedolžnost. Skupaj z odvetnikom vloži zahtevo za obnovo procesa, na katerem obsodbo razveljavijo, spoznan je za nedolžnega. A šele po tridesetih letih. Pravosodni minister Lovro Štur mse mu junija leta 2006 uradno in osebno opraviči z besedami: »Martin Uhernik je žrtev hude in nenadomestljive sodne zmote, do katerih prihaja tudi v sodobnih pravosodnih sistemih.« Država mu prisodi 50.000 evrov odškodnine, ki jo, kar mu ostane, ko poplača odvetnika, porabi za prenovo domače hiše, v kateri živi s sinovo družino.

Vendar tudi po tolikem času Martin Uhernik ne more živeti mirno. Misli se mu vsak dan vračajo v dneve, ki jih je nedolžen preživel za rešetkami. Kako naj oprosti vsem tistim, ki so ga spravili v zapor, sodniku, tožilcem in tistim, ki so vplivali nanje?

Če je primer Mar tina Uhernika z oprostilno sodbo na ponovljenem sojenju zaključen, pa v krajih pod Gorjanci zgodba o umor u Jakoba Luzarja ne potihne. Precej ljudi je že od vsega začetka prepričanih, da Martin Uhernik ni umoril Luzarja, da je to storil nekdo drug. Tudi ime domnevnega pravega morilca povedo, a le po tihem in s strahom v očeh. Spet drugi še vedno mislijo, da je Luzarja umoril Uhernik.

Članek je bil objavljen v 38. številki Dolenjskega lista 22. septembra 2016

Igor Vidmar, foto: Casablanca