DL: Vaška igrišča kot središče družabnega življenja

10.12.2016 | 12:50

Na Poljanah so na društvenem prostoru poleg igrišča, balinišča in brunarice postavili še lesena igrala za najmlajše. Tobogan so tudi nadkrili in pod njim uredili prostor za shranjevanje opreme. (Foto: M. Ž.)

Zraven igrišča ŠRD Veliki Kal - Orkljevec stoji brunarica, ki so jo zgradili leta 2009. (Foto: ŠRD Veliki Kal - Orkljevec)

Vaška igrišča za prebivalce pogosto ne pomenijo le prostora za športne dejavnosti, temveč tudi središče družabnega življenja. Na območju mirnopeške občine je takšnih igrišč pet – na Poljanah, Velikem Kalu, Hmeljčiču, v Jablanu in Vrhpeči. V Globodolu si ga tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo zelo želi urediti na primernem kraju, do nedavnega pa so imeli v Škratovici igrišče za mali nogomet, ki je bilo na zasebnem zemljišču.

Vsa so pravzaprav narejena z udarniškim delom vaščanov, gasilcev, posameznikov in prostovoljnimi prispevki, če pa je urejeno lastništvo zemljišča in ga ima v upravljanju registrirano društvo ter je na voljo vsem občanom, pa lahko pomaga tudi domača občina. Po besedah Nataše Rupnik iz občinske uprave tako vsako leto v proračunu denar namenjajo tudi za urejanje vaških športnih igrišč, ki se razdeli v okviru javnega razpisa za sofinanciranje programov športa. Letos je tako kot doslej zanje na razpolago 3.130 evrov.

Na Poljanah so športno-turistično društvo ustanovili leta 2004 v želji, da bi se v vasi obudilo družabno življenje, saj so precej oddaljeni od središča občine. In so tudi uspeli, v društvu je po besedah predsednika Draga Retlja okoli 80 članov različnih generacij iz domače pa tudi sosednjih vasi, v tem času pa so pripravili lepo število različnih srečanj in prireditev, med njimi je najverjetneje najbolj poznana pasuljada. Lepo so uredili društveni prostor, ki ga tudi oddajajo za druženja in srečanja zaključenim skupinam. Poleg igrišča s košema, kjer bodo v prihodnosti namestili tudi gole za mali nogomet, imajo tudi balinišče in društveno brunarico, letos so postavili še igrala za otroke, vse skupaj pa je tudi osvetljeno.

Za velikokalsko igrišče nad vasjo skrbi Športno-rekreacijsko društvo Veliki Kal - Orkljevec, ki je začelo delovati leta 1990, uradno pa so se registrirali trinajst let pozneje. Kot je povedal predsednik Jože Kukman, imajo urejeno nogometno igrišče, ki ga včasih uporabljajo tudi za igranje odbojke. Zraven igrišča stoji brunarica, ki jo oddajajo tudi za piknike. Vsako leto organizirajo nogometni turnir, se vključujejo v dejavnosti občine in drugih društev, sicer pa organizirajo izlete v hribe, pohode, smučanje…

Tako v Jablanu kot na Hmeljčiču za igrišče skrbijo tamkajšnji gasilci. V Jablanu se je večletna želja vaščanov, predvsem mlajših, po športnem igrišču uresničila po gradnji gasilskega doma. Veliko asfaltirano igrišče poleg doma uporabljajo za priprave na gasilska tekmovanja, turnirje košarkarskih trojk in veliko rojstnodnevnih praznovanj, fantovščin, dekliščin, zaključke šol, pohodov… »Igrišče ima zelo lepo lokacijo sredi vasi in je tudi prostor za medsebojno druženje vaščanov in krajanov iz preostalih krajev. Širitev igrišča, za katerega skrbi športna sekcija PGD Jablan, ni več mogoča, želimo pa si postaviti še kakšna igrala za najmlajše otroke, gol in mizo za namizni tenis. Ker je za najpomembnejšo prireditev v vasi, veselico, skoraj vedno dež, bomo najverjetneje igrišče celo pokrili s streho,« je dejal predsednik gasilcev Marko Žagar.

Irena Pust, predsednica hmeljčarskih gasilcev, pa je pojasnila, da bo igrišče ob njihovem gasilskem domu svoj pravi namen dobilo naslednje leto ob praznovanju 80-letnice društva. Lani so ga namreč razširili, ko so naredili oporni zid, letos pa ga bodo s pomočjo občine še asfaltirali. »Na njem bo dovolj prostora za športne aktivnosti, kot so košarka, nogomet in preostali športi, ter za vse družabne dogodke, ki jih pripravlja naše in preostala društva v občini.«

Želja po vaškem igrišču se je v Vrhpeči rodila pred dobrega pol stoletja, ko je bilo v vasi veliko otrok. »Vsak prosti čas smo izkoristili za igranje in druženje. Najpogosteje smo igrali nogomet kar na vaški cesti. Generacija otrok je rasla, želja in potreba po igrišču pa tudi. Tako smo samoiniciativno našli jaso na obronku gozda poleg vasi in si uredili prostor, ki pa je sčasoma postal premajhen. Nov prostor smo našli na zaraščenem poseku pod daljnovodom, ki smo ga s pomočjo občine očistili, poravnali in zatravili. Izdelali smo kovinske okvirje za gole in poleg postavili omizje za druženje. Kmalu so se na občinskih tekmovanjih pokazali prvi rezultati, kar nam je bila spodbuda, da smo nakupili drese iz lastnega žepa in se poimenovali Vrhpeška zijala. Nočemo igrišča, pokritega z asfaltno prevleko, ograjenega z visoko mrežo, osvetljenega s žarometi ter večino časa praznega. Naše je naravno, prijazno, nemoteče za okolje in živahno,« je povedal Janez Sluga.

Članek je bil objavljen v 36. številki Dolenjskega lista 8. septembra 2016

M. Žnidaršič