DL: Zakon o vajeništvu - V ozadju res povsem drugi interesi?

1.12.2016 | 13:40

PRAKSA NEPOGREŠLJIVA – Praktične izkušnje ob teoretičnem znanju so zelo pomembne, kar poudarjajo tudi univerzitetni profesorji in študenti. Pomen prakse za uspešno delo in za uspešno poklicno pot so izpostavili tudi udeleženci letošnje delavnice v Zorkovi kovačnici v Župeči vasi pri Cerkljah ob Krki. Na fotografiji: študenta v družbi z umetnostnim kovačem Jernejem Zorkom. (Foto: M. Luzar)

Vsi se strinjajo, da sistem vajeništva v Sloveniji potrebujemo in da je to področje treba urediti z zakonom – A kako? Je zakon res pisan nekomu na kožo? – Rok za oddajo pripomb je potekel

V petek, 19. avgusta, se je iztekel rok za oddajo pripomb na objavljen predlog zakona o vajeništvu. Predlog zakona je pripravilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, že to, da so ga dali v javno razpravo v času počitnic, pa ni ravno najboljši pokazatelj dobrih in poštenih namenov. Po mnenju nekaterih je zakon pisan nekomu na kožo, spet drugi pravijo, da se zdi, kot da si nekateri želijo, da vajeniški sistem v Sloveniji sploh ne bi zaživel in da so v ozadju povsem drugi interesi. Pa je res tako?

V Združenju delodajalcev Slovenije opozarjajo, da je vlada pri pripravi predloga zakona favorizirala le dve delodajalski organizaciji, Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, saj združenja delodajalcev, čeprav so največja delodajalska organizacija, niso povabili k sodelovanju. Kot socialni partnerji pri pripravi predloga tudi niso sodelovali sindikati, saj naj bi šlo za zakon s področja izobraževanja in ne delovnopravne zakonodaje. Pa vendar so imeli med razpravo prav sindikati na predlog zakona veliko pripomb.

Kot pravijo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, je zakon pripravljen na hitro, na pobudo delodajalcev in mimo socialnega dialoga. »V celoti se pozablja na zaščito vajenk in vajencev ter na račun subvencij ustvarja novo skupino prekarnih delavk in delavcev,« opozarjajo. Zato je po njihovem predlog zakona celo škodljiv. V sindikatih so na splošno mnenja, da so predlog zakona o vajeništvu napisali skoraj docela po željah delodajalcev ter da bi morala tudi za vajence veljati določila zakona o delovnih razmerjih, čemur pa denimo ostro nasprotuje Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS).

TUDI DELODAJALCI NEZADOVOLJNI

Čeprav naj bi pri pripravi predloga zakona o vajeništvu upoštevali predvsem interese delodajalcev, pa tudi OZS, ki sicer tako kot vsi drugi podpira sprejem posebnega zakona o vajeništvu, nasprotuje sprejetju zakona v predlagani obliki. Razlog je, ker zakon ni dolgoročno naravnan in ker, kot pravijo, vsebuje mnoge škodljive elemente, ki onemogočajo razvoj vajeništva v obliki, ki bo koristna tako za dijake kot za delodajalce. Delodajalec bi po sedanjem predlogu vajencu moral poleg nagrade plačati še davke in prispevke, pri čemer so na OZS mnenja, da bi te absolutno morala plačati država, saj bodo delodajalci vajence izobraževali za praktično delo. Iz državnega proračuna bi po njihovem morali pokriti tudi stroške prehrane in prevozov, med pripombami, ki so jih podali na predlog zakona, pa so navedli tudi, da je glede na obveznosti delodajalcev treba sistemsko določiti nadomestila delodajalcem za odpiranje učnih mest in za izvajanje mentorstva. Prav tako menijo, da je predlagana višina vajeniške nagrade na mesec previsoka, saj naj bi bila celo višja kot v sosednji Avstriji. So proti temu, da bi bilo plačilo vajenca vezano na minimalno plačo, in za to, da bi bila nagrada vajencem fiksno določena za prvi, drugi in za tretji letnik, izplačevala pa naj bi se samo za čas, ko je vajenec v delavnici. Sicer pa menijo, da naj bo vajeništvo namenjeno samo za mladoletne udeležence v rednem izobraževanju, kar pomeni, da so proti predlaganemu vključevanju starejših brezposelnih oseb in prekvalifikacijam oz. da bi vajeništvo predstavljalo tudi možnost za prekvalifikacije, češ da naj to področje ureja druga zakonodaja. Predlagajo tudi, da se vajeniško delovno mesto preimenuje v vajeniško učno mesto, glede mentorjev pa, da je strokovna usposobljenost mentorjev lahko tudi ustrezna srednja poklicna izobrazba in pet let delovnih izkušenj.

VAJENIŠTVO LETA 2017

Na vladi je sedaj, da prouči pripombe na predlog zakona, katere bodo upoštevali in katere ne, pa bo verjetno že kmalu znano. Že ob pripravi predloga zakona so načrtovali, da naj bi bil zakon sprejet še pred koncem leta. Prva generacija vajencev naj bi se tako začela izobraževati že prihodnje leto. Že v naslednjem šolskem letu naj bi izvedli praktična pilotska preverjanja različnih modelov vajeništva v različnih dejavnostih. Izbranih je devet področij: za poklic oblikovalca kovin, orodjarja, kamnoseka, mizarja, gastronoma, hotelirja, papirničarja in papirniškega tehnika, upravljalca strojev, steklopihača in brusilca stekla.

Gre za pilotne projekte, v okviru katerih bodo iz kohezijskih virov nove finančne perspektive financirali spodbude za delodajalce, o natančnejši razporeditvi finančnih bremen med državo in delodajalci pa naj bi odločali po poteku projekta, pri tem da država že sedaj pričakuje, da bo tako kot v tradicionalnih vajeniških državah gospodarstvo prevzelo večji del obveznosti, na primer višje nagrade, zavarovanja in podobno, država oz. ministrstvo pa bo skrbelo za standarde izobraževanja.

Članek je bil objavljen v 34. številki Dolenjskega lista 25. avgusta 2016

M. Leskovšek-Svete