DL: Rajko Štefanič pripoveduje - 1. avgust pomemben za Dragatuš

20.11.2016 | 18:45

Rajko Štefanič hrani veliko zanimivih dokumentov ali njihovih kopij. (Foto: M. B.-J.)

Štefaničeva trgovina in gostilna Župančičev hram danes (Foto: M. B.-J.)

Druga poroka Franca Štefaniča s Frančiško Gorše z Belčjega Vrha, torej poroka Rajkovega očeta in mame. Frančiška je bila sestra Frančeve prve žene Kristine, ki je umrla za kostno jetiko.

Avgust je za Dragatuš, se posebno pa za Štefaničevo družino, pomemben mesec. Zanimivo je, da sta se dve pomembni stvari v preteklosti zgodili prav 1. avgusta: leta 1892 je moral Franjo Zupančič izprazniti hišo, ki jo je od njega kupil Jože Štefanič. Leta 1910 pa je prav v tej hiši in na pobudo istega Štefaniča začel v Dragatušu obratovati poštni urad.

Zgodbo je pripovedoval Rajko Štefanič. Njegov stari oče Jože, doma z Zapudja, ki je bil edinec, je krošnjaril po ozemlju sedanje Avstrije in Nemčije, da si je zaslužil denar za pot z ladjo v Ameriko, kamor je prišel leta 1878, ko mu je bilo komaj 20 let. Tam je spoznal Marijo Kočevar iz Križevske vasi in se z njo poročil. Najprej je delal v rudniku v Clevelandu, nato pa sta z ženo ob rudniku odprla bife.

Očitno je Mariji in Jožetu posel dobro tekel, saj sta leta 1892, ko sta se vrnila iz Amerike, v Dragatušu od Franja Zupančiča, očeta Otona Župančiča, kupila hišo s trgovino in gostilno. »Gostilno in trgovino je zgradil že Zupančičev tast Franjo Malič ter imetje podaril hčerki Ani, Zupančičevi ženi. Zupančičeva sta prišla v Dragatuš leta 1876. Moji stari starši so s Franjem sklenili kupoprodajno pogodbo maja 1892, za stavbo in njivo ob njej pa so odšteli 4.500 goldinarjev, kar je bil velik denar. To je bila namreč takrat vrednost 45 parov volov. Cena pa je bila tako visoka prav zato, ker je bila v hiši dejavnost. Zupančič je smel opravljati svojo dejavnost v hiši še do 1. avgusta. Zanimivo pa je, da sta si kupec in prodajalec pridelek, ki je tisto leto zrasel na že bivših Zupančičevih njivah, razdelila na pol, ker ga je posejal ali posadil prodajalec,« pove Rajko, ki hrani kopijo kupoprodajne pogodbe.

Marija in Jože sta imela štiri otroke. A sta sinova Jože in Lojze umrla za špansko gripo, hčerka Kristina se je poročila v Vinico k Miheličem, sin Franc, Rajkov oče, pa je ostal v Dragatušu. Na pobudo Rajkovega starega očeta Jožeta je 1. avgusta 1910 začel v njegovi hiši delovati poštni urad. Čeprav se dandanes marsikdaj jezimo na počasnost birokracije, pa tudi nekdaj naglica ni bila njena vrlina. Vloga za pošto je bila dana že maja 1907, ponovna urgenca pa je bila aprila 1909. Šele februarja 1910 pa je trgovinsko ministrstvo z odlokom dovolilo ustanovitev poštnega urada v Dragatušu.

V dopisu, ki ga je ravnateljstvo za Trst, Primorsko in Kranjsko marca 1910 poslalo na županstvo Dragatuš, je zapisano, da »se bode novi poštni urad pečal z navadnimi službenimi opravili. Kakor tudi s poštno-hranilničnimi posli ter bode imel zvezo s poštnim omrežjem potom priklopitve k vozni pošti, katera vozi vsak dan jedenkrat med poštnimi uradi Črnomelj ter Vinica. Pri novem poštnem uradu se bode ob jednem uvedla pošta selskega pismonoše.« Pošto, ki je torej začela delovati 1. avgusta 1910, je imel v oskrbi župan in trgovec Jože Štefanič, prvi poštni upravitelj pa je bil Anton Henigman iz Kočevja.

»Stari oče je umrl leta 1917, ko je bilo mojemu očetu Francu 18 let, stara mama Marija pa leta 1921. Po njeni smrti je Franc prevzel trgovino in gostilno, ki ju je tudi obnovil, vendar je moral prej prodati mlin pri izviru Podturnščice v Brezniku, ki ga je moj stari oče kupil po vrnitvi iz Amerike. Ko je bil 5. maja 1944 Dragatuš bombardiran, je bilo konec očetove dejavnosti. 30 let pozneje sva z ženo Rino začela z bifejem, ki je prerasel v gostilno, pozneje pa je Rina odprla še trgovino. Slednjo ima sedaj hčerka Meta, medtem ko sin Marko vodi gostilno,« zaključi pripoved o dragatuških avgustih Rajko Štefanič.

Članek je bil objavljen v 33. številki Dolenjskega lista 18. avgusta 2016

M. B.-J.