Stanje prometa v Metliki - kakšne so želje?

28.10.2016 | 14:15

V prostorih Občine Metlika je bila 24. oktobra 2016 izvedena tiskovna konferenca, na kateri je občina skupaj z izdelovalci Celostne prometne strategije (CPS) širšo javnost seznanila z rezultati analize stanja prometa v občini, izdelane v okviru priprave CPS za občino. CPS je strateški dokument načrtovanja prometa. Podal bo predloge in usmeritve za uresničitev priložnosti občine Metlika na področju prometa in mobilnosti. Gre za nov pristop, ki zagotavlja celostne spremembe v prometu ter boljšo kakovost bivanja v celotni občini za sedanje in prihodnje generacije skozi nadgradnjo obstoječih metod načrtovanja prometa z novimi načini vključevanja ter vrednotenja uspešnosti strategije. Priprava CPS bo potekala približno leto dni in bo zaključena spomladi 2017.

Osnovni namen analize stanja je, da poda realno sliko izzivov in priložnosti občine na področju prometa in s tem nudi dobro osnovo za nadaljnje aktivnosti v procesu priprave CPS. V nadaljevanju predstavljamo nekaj ključnih rezultatov analize stanja s poudarkom na aktivnostih, v katere je bila vključena javnost. V proces izdelave analize stanja so bili aktivno vključeni prebivalci, občinska uprava, javni zavodi, podjetja in drugi ključni deležniki. Izdelovalci CPS so podatke pridobili še skozi pregled dokumentov, terenske oglede in z drugimi načini pridobivanja podatkov.

O stanju prometa v občini so bili prebivalci povprašani prek ankete v spletni in tiskani različici, ključna področja ukrepanja so bila še podrobneje opredeljena v okviru dveh javnih razprav. Po mnenju prebivalcev je stanje prometa v občini bolj slabo (40 % odgovorov) kot dobro (28 % odgovorov), tretjina je bila neopredeljena. Kot najslabše urejena področja so bili izpostavljeni neobstoječa taksi služba, javni potniški prevoz ter neustrezne ali neobstoječe kolesarske in peš povezave; kot dobra je bila izpostavljena prometna signalizacija. Prioritetno bi se bilo potrebno lotiti predvsem izgradnje pločnikov na ključnih mestih v okolici šol, obnove cest, ureditve dostopov do javnih objektov za gibalno ovirane ter izvedbe zapore mestnega jedra za promet. Izpostavljenim področjem odgovarja tudi nabor temeljnih vrednot, ki bi jih bilo po mnenju prebivalcev potrebno zasledovati v okviru načrtovanja prometa v prihodnosti. Te so kakovost bivanja v občini, enostaven dostop do pomembnih ustanov, ustreznost prometnih ureditev za vse uporabnike in varnost otrok. Še podrobneje kot prebivalci so bili o stanju prometa v občini povprašani ključni deležniki, s katerimi so bili izvedeni intervjuji. Ti opozarjajo predvsem na problematičen tranzitni promet, na pomanjkanje parkirnih mest za avtomobile ob ključnih generatorjih prometa in parkirišč za tovorna vozila, na pomanjkljivo urejene peš in kolesarske povezave, na premalo pogost javni prevoz (predvsem za potrebe potovanj na delo) ter na mestoma onemogočen dostop za intervencijska vozila. Izpostavljena je bila tudi želja po preureditvi mestnega jedra in nuja ureditve varnih šolskih poti v občini. Z vidika varnosti je poleg šolskih okolišev najbolj kritična glavna cesta proti Novemu mestu, saj se tam na leto v povprečju zgodi 71 nesreč.

Potovalne navade občanov in deleži uporabe posameznih potovalnih načinov v občini so bili ocenjeni s pomočjo treh ločenih anket med zaposlenimi, osnovnošolci in starši otrok v vrtcih ter s štetjem prometa. Za Metliko in druga naselja v občini so značilne kratke razdalje, zato je tudi potencial uporabe hoje in kolesarjenja pričakovano velik. Več kod 50 % anketiranih namreč živi manj kot 5 kilometrov od šole, vrtca ali lokacije dela. Kljub temu pa je delež uporabe avtomobilov daleč največji. V službo se vozi kar 60 % zaposlenih, v vrtec vozi otroke 74 % staršev, pripeljanih je 29 % osnovnošolcev. Drugi najbolj zastopan potovalni način, a z veliko manjšim deležem, je hoja. Najpogosteje hodijo osnovnošolci (18 %), nekaj manj je staršev, ki hodijo do vrtca (12 %), v službo hodi le 6 % zaposlenih. Med anketiranimi skupinami avtobus v večji meri uporabljajo le osnovnošolci (50 %), vendar gre tu za posebej organiziran šolski prevoz, ne za javni prevoz. Kolesarijo samo posamezniki, so pa osnovnošolci kolo postavili na prvo mesto med željenimi načini prihoda v šolo (25 %), kar kaže na velik razkorak med željami in dejanskim stanjem. Štetje prometa, ki je bilo izvedeno na delovni dan med jutranjo in popoldansko konico v centru Metlike, je le potrdilo rezultate anket. Delež potnikov v osebnih avtomobilih (vključno s potniškimi kombiji) je bil z 62 % ponovno največji, sledili so potniki v avtobusih z 32 %, pešcev je bilo manj kot 5 %, uporabnikov ostalih potovalnih načinov pa manj kot 2 %. Kolesari praktično nihče. Ob navedenih podatkih je potrebno spomniti tudi na trend staranja prebivalstva v občini, ki ga izkazujejo demografske študije. Starejši prebivalci imajo namreč specifične mobilnostne navade in potrebe. Relativno majhen delež in hkrati velik potencial uporabe trajnostnih potovalnih načinov v občini bosta nedvomno predstavljala enega pomembnejših izzivov priprave CPS; ne samo v luči spreminjanja potovalnih navad, pač pa tudi v luči zahtevnih gospodarskih in socialnih razmer v občini, ki pogojujejo iskanje investicijsko smotrnih ukrepov.

Tiskovna konferenca se je zaključila z žrebanjem nagrad sodelujočih v anketah za prebivalce in za zaposlene. Podeljenih je bilo osem bonov KZ Metlika v višini 40 evrov, po štiri na anketo. Izžrebani so bili: Anja Petric, Irena Štular Franjković, Erika Horvat, Duška Vukšinič, Milan Sopčič, Anton Bajuk, Jože Štefanič in Mirko Šimec.

Nagrajencem čestitamo, hkrati pa bi se želeli zahvaliti vsem občanom, ki ste sodelovali v anketah in drugih dosedanjih aktivnostih ter s tem pripomogli k oblikovanju CPS občine Metlika. Vabimo vas tudi, da ste še naprej aktivni. Naslednjih nekaj mesecev bo namreč namenjenih opredelitvi dokončne vizije, prioritet, ciljev in ukrepov na področju prometa ter pripravi akcijskega načrta za naslednjih 5 let.

Zapisali: Tjaša Kump Murn in Mojca Balant