Bili smo na prvem mednarodnem kongresu slovenskih muzealcev v Piranu

25.10.2016 | 11:50

Bili smo na prvem mednarodnem kongresu slovenskih muzealcev v Piranu
Bili smo na prvem mednarodnem kongresu slovenskih muzealcev v Piranu

Muzeji, dediščina in kulturna krajina – letošnja mednarodna muzejska tema – je prepletala celotno tridnevno dogajanje, spremljalo pa jo je okoli 130 muzealcev. V treh sklopih, Muzeji in kulturna krajina, Nesnovna dediščina in kulturna krajina ter Interpretacija dediščine in kulturna krajina, je v prvih dveh dneh z referati sodelovalo 35 muzealcev oz. z muzeji povezanih sodelavcev, četrti sklop – Plakatne predstavitve – pa jih je pojasnjevalo 16. V ta sklop je bil uvrščen tudi prispevek Alenke Černelič Krošelj iz Posavskega muzeja Brežice, ki je ob ponujeni temi razmišljala o muzeju kot sooblikovalcu in spodbujevalcu regionalne istovetnosti, saj je bil Posavski muzej Brežice ob ustanovitvi leta 1949 prva ustanova s tem regionalnim poimenovanjem. Plakat predstavlja povezovanje dediščine vseh občin ustanoviteljic muzeja, prispevek pa nosi naslov: Posavski muzej Brežice in njegova kulturna krajina (regionalna in čezmejna) ter njegova »posavskost« in bo objavljen v zborniku kongresa.

Hote je bil za kongres izbran Piran, primorsko mesto v narodnostno mešanem okolju s Pomorskim muzejem Sergej Mašera sredi bogate kulturne krajine. Pomorstvo ali morjeplovstvo je stična točka z oddaljenim slovenskim zaledjem, tudi s Posavjem, ki je dalo številne morjeplovce in zalagalo ladjedelnice s hrastovim lesom.

Prvi dan se je zaključil s podelitvijo nagrad ICOM Slovenija, nagrado iz področja mednarodnega mreženja slovenske muzejske misli je prejel Muzej novejše zgodovine za eksperimentalni razstavni projekt EuroVision Lab. »En predmet – mnogo vizij – evrovizij«, avtoric dr. Kaje Širok in Urške Purg.

Razstava je bila na ogled v Muzeju novejše zgodovine Slovenije od julija do decembra 2015, obiskalo jo je več kot 5.000 obiskovalcev.

Del razstave s podnaslovom Muzeji kot kreativni laboratorij pa je gostoval tudi pri sodelujočih slovenskih muzejih – Muzeju novejše zgodovine Celje, Goriškem muzeju in Posavskem muzeju Brežice. Nagrado za predstavljanje teme mednarodnega muzejskega dne pa je prejel Muzej narodne osvoboditve Maribor za projekt »Muzej za mir« avtorjev Uroša Dokla in dr. Aleksandre Berberih-Slana, s katerim so se odzvali na begunsko krizo.

Osnovno sporočilo kongresa, ki so ga prvič skupaj organizirali Slovensko muzejsko društvo (SMD), Skupnost muzejev Slovenije (SMS) in slovenski odbor Mednarodnega muzejskega sveta ICOM, je bil poudarek na odgovornosti in vlogi muzeja pri sooblikovanju kulturne krajine in primerno vrednotenje dediščine kot sestavnega dela kulturne krajine, obenem pa dolžnost muzeja pri oblikovanju novega, ozaveščenega prostora kulturne krajine, povezovanje in vključevanje šibkejših skupin v skupnost. Kongresa so se udeležili tudi gosti iz Italije in Hrvaške. V petek popoldne je potekala okrogla miza z naslovom Muzeji, dediščina in kulturna krajina, ki se je je udeležil minister za kulturo Anton Peršak, večer pa se je zaključil z delom Občnega zbora Slovenskega muzejskega društva.

Sobotna strokovna ekskurzija v (Sv.) Križ pri Trstu nam je pod vodstvom predsednika KD Ribiški muzej, ladijskega inženirja Franka Košute (Franca Cossutte), pričarala življenjski utrip nekdanje slovenske ribiške vasi in nas seznanila z zibelko našega ribištva na slovenskem etničnem ozemlju v zaledju Trsta. Ribištvo je temeljito predstavljeno v povsem novem muzeju tik ob obali, kjer so nekoč pluli s čupami in do leta 1954 na edinstveni slovenski ribiški način lovili tune. Ribiški muzej tržaškega primorja je edini etnografski in zgodovinski muzej na celotnem slovenskem etničnem ozemlju od Alp do morja, v katerem lahko spoznamo bogato zgodovino in kulturno dediščino slovenskega morskega ribištva. Ob morskih jedeh smo bili v hiši zadnjega slovenskega poklicnega ribiča v Križu – pri Bibc –pogoščeni še s klenim kriškim moškim prepevanjem.

Pomemben sklep zaključka 1. kongresa, ki smo se ga udeležili 4 sodelavci Posavskega muzeja Brežice, pa je bila tudi določitev prizorišča 2. kongresa čez dve leti – odvijal se bo pri nas v Brežicah. V Posavskem muzeju Brežice smo hvaležni za zaupano nalogo in se veselimo novega obsežnega srečanja leta 2018, ki bo potekalo tudi v času in v čast Leta evropske kulturne dediščine.

Pripravili: Alenka Černelič Krošelj in dr. Ivanka Počkar, Posavski muzej Brežice
Fotografije: Ivanka Počkar

Galerija

SAM_2797
SAM_2798
SAM_2808
SAM_2816
SAM_2826
SAM_2876
SAM_2974
SAM_2985
SAM_2989
SAM_2999
SAM_3027
SAM_3045
SAM_3065
SAM_3086
SAM_3110
SAM_3112

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava