Zaposlovanje Romov - izkušnje kažejo, da se da

17.10.2016 | 14:10

Pred vrtcem v naselju Agia Sophia.

Vrtec v naselju Agia Sophia, notranjost. Edina voda, ki je na razpolago, je v balonih, ki jih je vključno z vodo in aparaturo podarilo podjetje.

Rob naselja Agia Sophia. Socialni podjetnik Sampanis nam je predstavil, kako je Rome vključil v recikliranje, saj imajo prednost, ker poznajo materiale, kovine.

Oče Athenagoras, »ki gore premika«.

Še pred dvanajstimi leti je bila za 60 fantkov iz romskega naselja Agia Sophia v grškem Solunu edina perspektiva to, da bodo prej ali slej končali v zaporu. Večina odraslih moških iz tega naselja namreč ima to izkušnjo. Toda danes so uspešni tehniki robotike in dosegajo odlične rezultate na državni in mednarodni ravni. Ker so dobili priložnost. Kako pa je s priložnostmi za zaposlitev Romov pri nas in drugje v Evropi?

Razmere, v katerih živijo Romi po Evropi, so močno odvisne od romske politike v posameznih državah. Države bremena običajno prevalijo na lokalne skupnosti, te pa ob težavah zgolj gasijo požar, ne da bi imele začrtane dolgoročne strategije reševanja. To je bila ena izmed ugotovitev upravnega odbora partnerjev mednarodnega projekta PAL (sofinanciranega s strani EU), katerega cilj je boj proti diskriminaciji in protiromski politiki v izobraževanju in zaposlovanju v EU. Član odbora, ki se je sestal med 29. in 30. septembrom v Solunu v Grčiji, je tudi  predstavnik Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. 

Ko se zdi, da možnosti ni

Poleg pregleda dozdajšnjih aktivnosti projekta in usklajevanja nadaljnjih načrtov so si člani odbora ogledali vrtec v romskem naselju Agia Sophia. V naselju, ki je zgrajeno na robu ogromnega smetišča, po besedah tamkajšnjega vodje romske skupnosti živi več kot 4000 Romov, ki so po letu 2004 prišli iz Romunije. Naselje ni komunalno urejeno, je brez pitne vode in elektrike.  Med odraslimi jih je veliko v zaporu zaradi različnih prestopkov, večina je brezposelnih, za preživetje se ukvarjajo s preprodajo različnih predmetov. Od 700 šoloobveznih otrok jih osnovno šolo izven naselja obiskuje le 17 in še to ne redno. Vrtec obiskuje 45 otrok, starih do pet let. V vrtcu, ki je pravzaprav montažna stavba v velikosti malo večjega gradbenega kontejnerja,  delata dve vzgojiteljici, ena je prostovoljka. Redne prehrane nimajo organizirane, zato imajo otroci v vrtcu obrok samo takrat, ko jim hrano dostavijo humanitarne organizacije ali donatorji. Njihove igrače so prav tako podarjene, nimajo pa niti osnovnih potrebščin, s katerimi bi se lahko učili predšolskih veščin. Otroci govorijo romunsko in se šele s težavo privajajo na grščino.

Zgodba o uspehu

Če so se ob ogledu vrtca marsikomu orosile oči, pa je povsem drugačen vtis pustila multimedijska predstavitev duhovnika očeta Athenagorasa. Ta si je za svoje poslanstvo zadal delo z mladimi Romi. V njegovi Hiši luči živi okoli 60 romskih dečkov različnih starosti, ki so sirote. Njihovi starši so bodisi mrtvi, v zaporu, ali zasvojeni z drogami in so otroke zapustili. Athenagoras jih je dvanajst let šolal in uvedel v tehnični svet robotike, kjer danes dosegajo odlične rezultate na državni in mednarodni ravni. Dva med njimi sta prejela mednarodno štipendijo za študij v Grčiji, dva v Ameriki. Ti otroci imajo danes končano najmanj srednjo šolo in nadaljujejo izobraževanje. Dobili so možnost, da spremenijo svoje življenje, in zdaj ga vidijo povsem drugače kot prej, ko se jim je zdelo popolnoma normalno, da bodo za vedno ostali v getu. Postali so ambasadorji romskih otrok, dokazujejo, kaj zmorejo, in so zgled, kako to doseči.  Athenagoras pa je že začel delati tudi na programu robotike za dekleta. Njim, pravi, je še težje premostiti predsodke, navade in običaje v romski in grški skupnosti.

Glede na to, da je bilo med udeleženci konference kar nekaj visoko izobraženih žensk romskega porekla iz različnih držav (Madžarska, Češka), ki so na vodilnih mestih partnerskih organizacij, očitno nič ni nemogoče. Lahko bi citirali Galilea »Eppur si muove!«

Andreja Pleničar

Galerija