DL: Dubzilla - Ko Podgorci začnejo igrati dub

12.10.2016 | 12:20

Dubzilla je v desetih letih obstoja zamenjala kar nekaj članov, danes pa jo sestavljajo kitarist Luka Švajger, gramofonist Saša Serban - Selyak, bobnar Tomaž Rifelj, basist Črt Zorko in Dejan Slak - Slejk. (Foto: I. Vidmar)

V šentjernejščini beseda dub pomeni sicer nekaj drugega kot v glasbi, a se da oba pomena tudi povezati. "Besedo dub lahko uporabiš tako, da rečeš 'dub' inspiracijo, kar v slovenščini pomeni dobi inspiracijo," pravi Dejan Slak - Slejk, eden najbolj vsestranskih novomeških oziroma dolenjskih glasbenikov, ki pri novomeški dub skupini Dubzilla skrbi za zvoke klaviatur, sintetizatorjev in efekte.

Dub glasba, katere edini slovenski predstavnik z opaznejšim številom lastnih skladb je Dubzilla, ima svoje temelje v ritmih glasbenih zvrsti, kot je reggae in ska. Poenostavljeno povedano, to je videti tako, da na primer dub glasbenik iz skladbe Boba Marleyja izolira zvok bas kitare in bobnov ter temu doda efekte in svoje zvoke.

Dubzillina zgodba se je začela tako, da je Dejan za mešalno mizo v živo efektiral zvoke inštrumentov, na katere so igrali preostali člani benda, leta 2008 pa je za klubski maraton Radia Študent DJ Saša Serban, Slejkov nekdanji cimer, poskrbel za posnetke različnih govorov in zvočne zapise iz filmov, ki so značilni za dub glasbo.

Zgodba skupine Dubzilla sicer sega v leto 2006, ko je idejo zanjo dal nekdanji član skupine Zoran Šubašič. V prostor za vaje v zaklonišču v znani novomeški ulici Slavka Gruma, kjer je vadila skupina Corax, je tedaj zahajal tudi sedanji bobnar Dubzille Tomaž Rifelj, ki je tedaj prvič sedel za bobne, poskusil igrati in se z njimi popolnoma zasvojil.

Ko je skupina Corax razpadla, je v zaklonišču začela nastajati glasba Dubzille. Fantom se je za nekaj časa pridružila pevka Tea Maksl in posneli so prve demo posnetke. Ko je Zoki v skupino zvabil Dejana Slaka, ki je z njim pel pri skupini Outside Down, se je stvar začela zares in leta 2007 so sledili prvi klubski nastopi, Dejan je za klaviaturami zamenjal Zorana, ukinili so vokale in nastopili tudi na več festivalih. Dejan Slak je v skupino prinesel veliko nove glasbe, vedel je, kako delati zvoke in s kakšno opremo, Dubzilla se je tedaj zelo spremenila, prišel je čas tudi za prvo ploščo.

Ta je luč sveta ugledala leta 2010, posneli so jo pri Borutu Antončiču in izdali pri Radiu Študent ter poimenovali kar po imenu benda Dubzilla. V skladbah je slišati odlomke iz Levstikovega Martina Krpana, Rdeče kapice, govor Ivana Krambergerja, ki ga je Sašo našel na trakovih, najdenih v neki zapuščeni hiši, govor maršala Tita in glas Nikole Tesle iz filma Tajna Nikole Tesle. Plošča je doživela dober odziv tudi v strokovnih krogih in fantom dala voljo za nadaljevanje zgodbe.

Druga plošča Dubzille Dub Naturalis, izdana leta 2014, se sliši kar precej drugače od prve. Tokrat so uporabili izključno analogne inštrumente in ploščo posneli tako rekoč v živo na Belčjem Vrhu na podstrešju neke stare lesene hiše, kjer so se jim kot gostje pridružili Klemen Klemen, s katerim Dubzilla nastopa kot spremljevalna skupina, Damir Jazbec z orglicami, Malala Serban in Maša Slana. Glasove so si tokrat sposodili iz filmov iz sedemdesetih letih, prek katerih na tej plošči med drugim gostujeta tudi Bob Marley in Linda Lovelace iz filma Globoko grlo.

Članek je bil objavljen v 27. številki Dolenjskega lista 7. julija 2016

Igor Vidmar