DL: Po kostanjih je padla še češnja ob Kandijskem mostu

25.9.2016 | 16:30

Nevarno sadno drevo je sicer padlo, žal pa je zmanjkalo volje, da bi sanirali smetišče in preostale nepravilnosti pod Kandijskim mostom. (Foto: J. M.)

Češnjo tik ob Kandijskem mostu, ki je dajala tempo letnim časom mestnega jedra in vhod v mesto delala prijazen, so hladnokrvno požagali, ko je bila še polna zapeljivih sadežev. Kako lepo je bilo videti male in velike prebivalce mesta in turiste, ko so roke stegovali po zrelih češnjah… Čustven zapis prve sosede je na družbenem omrežju sprožil kar nekaj burnih odzivov na račun mestne oblasti.

Iz županovega kabineta so pojasnili, da so ukrepali na zahtevo lastnikov sosednjega zemljišča: »Strokovne službe MO Novo mesto in koncesionar za oskrbovanje zelenih površin so opravili ogled na terenu in zahtevi ugodili, saj so korenine drevesa tako načele oporni zid sosednje nepremičnine, da bi ta lahko vsak čas popustil, hkrati pa je nagibanje drevesa že ogrožalo tudi sprehajališče in javni del dostopa do reke Krke.«

Gre za zemljišče tik ob oz. pod Kandijskim mostom, kjer ni javnega sprehajališča, saj je obkroženo z zasebnimi zemljišči. Še več: pod mostom je nemalo smeti, ki jih občini ni uspelo pospraviti niti ob nedavnih čistilnih akcijah, obzidje kamnitega mosta pa »krasi« vrsta kablov in napeljav, ki mestoma malomarno ležijo na zelenici.

Omenjena soseda zato ne razume, da pristojni ne najdejo volje in stanje v celoti sanirajo, ampak zgolj požagajo eno samo drevo. Somišljeniki pristavijo, da mesto tudi sicer slabo skrbi za »svoja pljuča«.

Lastnik soglasja Zavoda RS za varstvo narave ni potreboval, saj češnja ni imela naravovarstvenega statusa, čeprav je bila del mestnega jedra, ki je kulturni spomenik. »Ljudje se še vedno premalo zavedamo, da drevesa zaradi številnih koristi, ki nam jih ponujajo, izboljšujejo našo kvaliteto bivanja, zaradi česar so nepogrešljiv del mestnega okolja. Vrednost drevesa znamo primerno ceniti žal šele tedaj, ko ga ni več. To potrjuje tudi dejstvo, da se ljudje pogosto obračajo na nas po tem, ko so posegi na drevesih že izvedeni. V skladu z našimi pristojnostmi in znanjem jim sicer pomagamo s strokovnimi nasveti, čeprav je škodo na drevesih po navadi nemogoče popraviti, zato je dobrodošlo, da se pred tako namero posvetujejo s strokovno inštitucijo,« je dodala vodja novomeške enote Zavoda RS za varstvo narave Barbara Kink. Podobnega mnenja je vodja novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKD) Mitja Simič: »Lahko rečemo, da mestnemu zelenju posvečamo premalo pozornosti in da se ga ne lotevamo dovolj sistematično, pogosto tudi ne dovolj strokovno. Tu ne gre le za drevesa, ki jih lahko obravnavano kot sestavni del kulturne dediščine (npr. drevesa na Glavnem trgu), ampak za širši spekter dreves in drugega zelenja, ki ni predmet varstva kulturne dediščine, vendar pripomore k boljši podobi mesta in počutju njegovih prebivalcev in obiskovalcev.«

Podobno burno so se Novomeščani odzvali na podiranje mogočnih kostanjev na terasi nekdanje restavracije Breg. Kot smo v Dolenjskem listu poročali maja, jih je lastnik Ljubomir Murn posekal v soglasju z ZVKD: »Prijave so bile naslovljene policiji, pa občinski inšpekciji. Če kdo ne verjame, da je bil posek nujen, naj si pri nas ogleda požagane veje, ki so bile kar votle. Ne upam niti pomisliti, kaj bi bilo, če bi katera padla na mimoidoče,« pravi in doda, da namerava izpolniti pogoj zavoda in drevesa nadomestiti, ko bodo odstranili še korenine in bo primeren letni čas za to.

Članek je bil objavljen v 25. številki Dolenjskega lista 23. junija 2016

Mirjana Martinović