DL: Problemi belokranjskega športa - Vsak okopava vrt za svojim plotom

19.9.2016 | 14:00

V Gradcu je bil  Festival športa v Beli krajini, na katerem so se v pestrem programu predstavili številni, ki so povezani s športom, s svojimi dejavnostmi pa so obiskovalce seznanili tudi mnogi drugi. (Foto: M. B.-J.)

Sokolska zveza Slovenije je pripravila v Gradcu Festival športa v Beli krajini, pričel pa se je v petek v Kulturnem centru Semič z javno tribuno o razmerah v belokranjskem športu. Izpostavljena sta bila predvsem dva problema, in sicer kandidiranje na razpise za denar in povezovanje športnih društev.

Slišati je bilo, da Belokranjci marsikdaj niso uspešni na razpisih, ker ne znajo napisati projektov. Kot je dejal Matjaž Barič, ravnatelj črnomaljske OŠ Milke Šobar Nataše, se vsak sam trudi s svojimi projekti, namesto da bi imeli človeka, ki zna dobro napisati projekt. »Občina bi morala imeti nekoga, ki bi sledil razpisom in ostale seznanil, kaj je razpisano, ter pripravil projekte. Zamisli imamo veliko, a kaj, ko jih ne znamo vsi spraviti na papir,« je menil Barič. Metliški župan Darko Zevnik je bil prepričan, da je problem v tem, da nihče ne pove, kaj je nacionalni interes. Naj za tisto, kar je nacionalni interes, dajo denar iz proračuna, za ostalo pa naj objavijo razpis. Ne pa, da je denar skoraj v celoti razdeljen vnaprej, enkrat za Planico, drugič za kaj drugega, drobtinice pa dobijo ostali. Tako nekateri zgubijo voljo, da bi se sploh še prijavili na razpise.

Dušan Gerlovič, generalni sekretar Sokolske zveze Slovenije, je predlagal, naj se projekti, ki jih naj kdo pomaga napisati, zbirajo na enem mestu in naj z njimi nastopajo skupaj. Damjan Kuzma, vodja Festivala športa v Beli krajini, je dejal, da društva težko uspejo na razpisih, razen če imajo v Ljubljani dobrega lobista. Klemen Vitkovič iz črnomaljskega Mladinskega centra Bit je pojasnil, da Bit kar 70 odst. denarja dobi iz evropskih virov. »Sistem v Sloveniji je slab, saj gre za lobiranje in korupcijo. V naši državi z našimi projekti ne moremo dobiti denarja, v Bruslju pa. Z občinami nimamo problemov glede denarja, z Ljubljano pa, zato se trudimo, da z njo sodelujemo čim manj,« je dejal Vitkovič.

Slišati je bilo tudi, da se belokranjska športna društva, ki jih je kar 113, slabo povezujejo med seboj, se ne podpirajo ali pa drugo v drugem vidijo celo konkurenta. Zato se tudi podvajajo športni dogodki. Milan Kordič, tajnik Športne zveze Črnomelj, je predlagal, da še v Semiču ustanovijo Športno zvezo, nato pa bi skupaj s Športno zvezo Metlika ustanovili medobčinsko združenje. Skupaj bi se lažje borili tudi za regijsko pisarno Olimpijskega komiteja Slovenije. »Žal sedaj raje vsak okopava vrtiček za svojim plotom. A nekateri bi se počutili ogrožene, če bi se združili,« je dejal. Tudi Bojan Lozar iz Športno rekreativnega društva Črnomelj je pritrdil, da se športna društva v Beli krajini slabo podpirajo.

Na koncu se je izkazalo, da naj bi v Beli krajini pripravljali ustanovitev Športne zveze Bele krajine, nad čimer so bili presenečeni v športnih zvezah Črnomelj in Metlika. Kuzma je izdal le, da so se za to odločila tri športna društva, ki si želijo korak naprej, zvezi pa bi se lahko pridružila po lastni volji in presoji tudi vsa ostala društva. Za katera tri društva gre, pa ni hotel povedati. Kordič je predlagal, da športni zvezi Črnomelj in Metlika ter nekdo iz semiške občine pripravijo sestanek in se izjasnijo, kaj si v Beli krajini sploh želijo. Na okrogli mizi je bila namreč udeležba predstavnikov društev precej skromna, saj so prišli le iz petih društev.

Članek je bil objavljen v 24. številki Dolenjskega lista 16. junija 2016

M. Bezek-Jakše