DL: Prvi list umetniku Adolfu Pirschu

12.9.2016 | 11:30

V podzemeljski osnovni šoli so se zahvalili vsem, ki so pripomogli k njihovi rastoči knjigi. Prireditev je popestril tudi "Pirsch". (Foto: M. B.-J.)

Tudi Bela krajina je dobila svojo prvo rastočo knjigo. »Rasla« bo v podzemeljski osnovni šoli, prvi list v njej, ali bolje, na njej pa je posvečen Adolfu Rajmundu Juliju Pirschu, umetniku, za katerega je nedavno vedel le malokdo pri nas. Ko so se na šoli odločili za tovrstno knjigo, so tudi sklenili, da se bo razlikovala od drugih rastočih knjig.

In tako so podzemeljsko rastočo knjigo upodobili kot iz belega kamna rastočo stilizirano belo brezo, ki ji bodo vsako leto dodajali nove veje in liste. Kot je na slovesnosti, na kateri so predstavili pestro delo na šoli, dejal ravnatelj Stanko Vlašič, bo vsak list posvečen osebam in dogodkom iz njihovega okolja ali človeškim vrednotam, ki jih želijo posredovati učencem. Idejni oče rastoče knjige dr. Jani Gabrijelčič je dejal, da je rastoča knjiga več kot knjiga, saj je pogled nazaj in naprej ter zvezda stalnica. Podzemeljska pa je mesto navdiha in ustvarjalnosti. Mladi in stari se bodo ob svojih pomembnih prednikih in predvidenih ciljih navduševali ter iskali moč in energijo za svojo nadaljnjo strokovno in življenjsko pot in rast. Predsedniku društva Rastoča knjiga akademiku prof. dr. Boštjanu Žekšu se je zdelo prav, da je prvi list namenjen Pirschu, ki ga avstrijske enciklopedije omenjajo, slovenske pa ne. Po njegovem je pomembno, da so rastoče knjige različne, kot smo različni ljudje, le dogovoriti se moramo, da gremo vsi v isto smer. Metliški župan Darko Zevnik pa je bil prepričan, da je podzemeljska rastoča knjiga tudi pomemben učni pripomoček.

In kdo je bil Adolf Rajmund Julij Pirsch? Leta 1858 se je rodil v Gradcu v Beli krajini. Ko mu je bilo 16 let, se je z družino preselil v avstrijski Gradec. Zaslovel je kot portretist, slikal pa je tudi religiozne slike in kiparil. Prepoznaven je postal s portretiranjem vladarjev in članov visoke aristokracije, predvsem s portreti rimskega papeža Leona XIII., nemškega cesarja Wilhelma in njegove žene Hermine ter avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. Nekaj njegovih del je tudi v Sloveniji, gre pa predvsem za religiozne slike v verskih objektih v Nazarjih, v kaznilnici v Mariboru in še kje. Velika zasluga za to, da so ga znova odkrili tudi v Beli krajini, gre Antonu Omerzelu iz Gradca v Beli krajini. Prav Pirsch pa je bil tisti, ki je združil belokranjski Gradac in avstrijski Gradec. Tako se je metliška delegacija pozimi že udeležila dogodka v Gradcu, povezanega s Pirschem, tokrat pa so prišli v Podzemelj gostje iz Avstrije, v njihovem imenu pa je prisotne pozdravila Kasilda Bedenk iz avstrijskega Gradca.

Članek je bil objavljen v 22. številki Dolenjskega lista 2. junija 2016

M. Bezek-Jakše