DL: Tujina ponuja predvsem varnejše okolje

3.9.2016 | 14:10

Direktor Alufinala Gregor Peterkovič v proizvodni hali, v kateri je v teh dneh zelo živahno, saj je gradbena sezona v polnem razmahu. (Foto: B. B.)

Alufinal gradi v Nemčiji, morda bo tudi v Belgiji – Največji letošnji projekt je HE Brežice, potegovali se bodo še se sevniški Lidl in krški Spar – Zaposlujejo, a dobrega kadra ni na pretek

Alufinal, krško podjetje za izdelavo in montažo aluminijastih gradbenih konstrukcij, so pred dobrima dvema tednoma obiskali predstavniki enega največjih belgijskih gradbenih podjetij, ki v Sloveniji išče dobavitelje in izvajalce. Kako se bo partnerstvo z Belgijci razvijalo, bo jasno, ko bodo ti poslali prvo uradno povpraševanje, a dejstvo je, da se krško podjetje v tujino usmerja že vrsto let.

»Slovenski trg je postal premajhen za tiste, ki smo preživeli krizo v gradbeništvu, tujina pa poleg možnosti za delo ponuja tudi normalnejše pogoje poslovanja. V Sloveniji namreč podizvajalce še vedno tepejo dolgi in nezanesljivi plačilni roki, tudi bančnih garancij za plačilo opravljenih del ne dobivamo, sami pa jih moramo na drugi strani izdajati tako za izvedbene roke kot za kakovost,« pripoveduje direktor Alufinala Gregor Peterkovič.

V tujini, v Münchnu in njegovi okolici, Alufinal trenutno izvaja tri projekte. »Preboj na nemški trg je kar zahteven, saj imajo v tujini močna združenja podizvajalcev, ki so v resnici precej zaprt krog. Podoben dogovor, ki naj bi določal standarde, s katerimi bi nastopali na trgu, smo pred časom sprejela tudi slovenska podjetja iz naše branže, a je kodeks, konkretno je šlo za to, da se naročil, večjih od 50.000 evrov, ne bomo lotili brez pridobljenih bančnih garancij, prvi prekršil prav njegov pobudnik,« je razočaran Peterkovič.

Alufinal v tujini dosega precej višje cene, a so višji tudi stroški, saj minimalna postavka za delavca na gradbišču v Nemčiji znaša 20 evrov na uro. »No, kljub temu in stroškom logistike smo lahko konkurenčnejši od domačih podjetij, močno konkurenco pa imamo v podjetjih iz vzhodnih držav, predvsem Poljske in Češke, pri katerih smo včasih priča tudi nelojalnim potezam, zaradi katerih njihovi delavci na koncu niso plačani, kolikor bi morali biti. Skratka, tudi v tujini ni vse rožnato,« pravi Peterkovič.

Zaradi dodatnih stroškov – logistika, delovna dovoljenja in višje urne postavke – bistveno večjega zaslužka na gradbiščih v tujini ni, je pa zato poslovno okolje v zahodni Evropi za izvajalce mnogo bolj varno, poudarja direktor Alufinala. »Bančnih garancij ne izdajamo le mi, ampak jih od naročnika tudi dobimo, tako da vemo, da bo delo res plačano. Ali pa avansi. Pri nas tega praktično ni, v tujini pa je sistem tak, da mora investitor pred začetkom gradnje ves denar zanjo deponirati na banki in zraven dodati še kakih 20 odst. rezerve, opravljena dela pa nato poplačuje s tega računa. Kar je denar tako in tako deponiran, investitorji izvajalcem radi ponudijo avans, saj vedo, da lahko na ta račun za kak odstotek znižajo ceno, in pri velikih projektih se teh nekaj odstotkov hitro spremeni v več sto tisoč evrov.«

RAVNO PRAV VELIKI

Čeprav med ponudbo Alufinala najdemo tudi tako nenavaden in inovativen izdelek, kot je mobilni kokošnjak, se podjetje ukvarja predvsem z izdelavo, dobavo in montažo aluminijastih konstrukcij, steklenih in prezračevanih fasad ter aluminijastega stavbnega pohištva. Izdelki nastajajo v 1.000 m2 metrov veliki hali v krški poslovni coni na Cesti krških žrtev, v kateri dela deset delavcev. Dva so na novo zaposlili pred kratkim, letos jih nameravajo še tri.

»Dobrega delavca je zelo težko najti, saj konkurence v Posavju nimamo, tako da ne moremo nikogar nikomur speljati,« v smehu pove Peterkovič in nato resno doda, da gre za zelo specifičen in zahteven poklic, v katerem nekdo, ki je zelo tehničen tip in ima interes po učenju, potrebuje vsaj eno leto, da postane pri svojem delu samostojen. »Mladega in sposobnega človeka je težko zadržati v proizvodnji. Kdor ima ambicijo, se odloči za študij,« o sodelovanju s krškim srednješolskim centrom, ki je praktično čez cesto, pove direktor.

Visokošolsko izobrazbo gradbene in strojne stroke imajo v podjetju sicer štirje zaposleni, tu je še poslovna sekretarka, tako da kolektiv trenutno šteje 15 ljudi. Razmeroma majhna ekipa torej, ki pa ji je treba prišteti še približno toliko kooperantov, ki izvajajo večje montaže in večino dela opravijo prav za Alufinal. »Ravno prav veliki smo, da se ne ustrašimo še tako velikega naročila, hkrati pa smo dovolj majhni, da nas nič pretirano ne boli, če smo izven sezone tudi po mesec ali dva povsem brez dela. To je naša prednost. Če bi imeli 40 ali več zaposlenih, bi bili prisiljeni jemati posle tudi pod slabšimi pogoji, tako pa lahko malo izbiramo. S fanti smo dogovorjeni, da ure iz viška sezone koristijo v bolj mrtvih zimskih mesecih, pa se nam izide. Tu smo zelo fleksibilni,« pravi Peterkovič.

Lani in predlani je družba, ki je zrasla na temeljih, ki jih je pred več kot četrt stoletja položil Gregorjev oče Duško, ustvarila za slab milijon evrov prihodkov. V najboljših časih je imel Alufinal tudi po pet milijonov prometa, letos pa imajo sklenjenih za približno 1,3 milijona pogodb, potegovali pa se bodo tudi za izvedbo fasade na Lidlu v Brežicah in Spara v Krškem. Največji letošnji projekt je fasada nastajajoče hidroelektrarne Brežice, ki s svojo drzno arhitekturo predstavlja tudi zanimiv tehnološki izziv. Ko bo končana, jo bodo lahko mirne vesti dodali na dolg spisek eminentnih referenc, na katerem so npr. hotel Plaza v Ljubljani, pa Kempinski Palace Portorož, Mercatorja v Beogradu in Splitu ter mnogi drugi.

Članek je bil objavljen v 21. številki Dolenjskega lista 26. maja 2016

Boris Blaić