DL: Gospodarske cone v naših občinah - Varen cestni dostop v cono je nuja

30.8.2016 | 14:25

Centralna čistilna naprava, ki ima 1800 populacijskih enot, po potrebi pa jo bo možno tudi razširiti, miruje, dokler nanjo ne bo prišla zadostna količina odplak. Gre namreč za čistilno napravo z membransko tehnologijo, in čeprav bi se nanjo že lahko priključili dve večji podjetji, ki delujeta pri coni - Bramac in CGP -, tudi njune količine odpadnih voda ne bi zadostovale za obratovanje. Občina bo morala prej zgraditi dvokilometrski povezovalni kanalizacijski vod od Dolnje Stare vasi do čistilne naprave. (Foto: L. M.)

Občina Škocjan, ki spada med manjše dolenjske občine, si že dlje časa prizadeva za svojo gospodarsko cono, saj se zaveda, da je nadaljnji razvoj odvisen od nje. Za cono je našla odličen prostor, neposredno ob avtocestnem izvozu z glavne državne ceste Ljubljana – Zagreb, v Dobruški vasi. Deset hektarov veliko cono, pri kateri so imeli nemalo težav tudi zaradi bližnjega romskega naselja, ki je ena velika črna gradnja, je občina v zadnjem obdobju komunalno opremila z najsodobnejšo komunalno infrastrukturo, v njej je že dve leti zgrajena centralna čistilna naprava, skratka, vse je pripravljeno, da cona zaživi, a se to ne zgodi. Razlog je v zagotovitvi varnega vstopa v cono z državne ceste, ki je bil načrtovan kot krožišče.

Čeprav je bil zanj že pred sedmimi leti položen temeljni kamen, do realizacije žal ni prišlo. Zapletlo se je s sporazumom med Občino Škocjan, Direkcijo RS za ceste, Darsom kot investitorjem in Ministrstvom za promet, ki ga vsi našteti niso podpisali. Problem je, ker se je leta 2010 spremenila zakonodaja o gradnji avtocest in Dars lahko gradi le znotraj avtocestnega območja. To petkrako krožišče pa ne spada sem, a z Darsom je bilo že pred leti dogovorjeno, da ga zgradi iz naslova odškodnin o uporabi lokalnih cest za potrebe izgradnje avtoceste, ko so bile mnoge poškodovane. »Dars nam zagotavlja, da težava ni denar – njegov znesek znaša 940 tisoč evrov – potrebno je najti le pravo pravno podlago za realizacijo in financiranje tega krožišča, brez katerega je naša cona mrtev kapital. Seveda želimo, da se to zgodi čim prej. Nedopustno je, da občina toliko vlaga v cono, za katero si prizadeva že desetletja in pomeni izjemno priložnost za njen gospodarski razvoj. Gre za nova delovna mesta in ne gre pozabiti, tudi za sredstva iz evropskih strukturnih skladov,« pravi Kapler in poudarja, da brez krožišča, ki je že sprojektirano, ali pa brez ustreznega priključka cona ne more priti do uporabnega dovoljenja in zemljišča tudi ne morejo prodajati.

Z državo se še vedno dogovarjajo, obiski v Ljubljani so stalnica, a pravih rezultatov ni. Župan Kapler pravi, da so zato šli v revidiranje projekta iz leta 2007, pridobiti bo treba še nekaj služnosti, nato pa se nameravajo za krožišče ali ustrezen tretji zavijalni pas, ki bi predstavljal cenejšo izvedbo, zadolžiti, saj hočejo zadevo realizirati. A denar nameravajo po pravni poti od države nato izterjati nazaj, saj menijo, da so do njega upravičeni.

V GTC Škocjan je predvidena manjša obrtna proizvodnja, transportne, storitvene, poslovne, komunalne, trgovske in gostinske dejavnosti, gradnja stavb za promet in elektronskih komunikacij ter stavb za skladiščno, industrijsko in trgovinsko dejavnost. Zanimanje za cono sicer obstaja, a mnogi zainteresirani nočejo čakati in so si v tem času svoj poslovni prostor poiskali že tudi kje drugje. Cena komunalno opremljenega zemljišča je znana – 25 do 50 evrov znaša kvadratni meter, komunalni prispevek pa okrog 20 evrov za kvadratni meter. »Upamo, da nam bo uspelo, kljub gospodarski krizi in težki situaciji v državi smo optimisti tudi glede prodaje. Naša cona, v kateri bodo imeli prednost domačini, seveda pa tudi vsi ostali zainteresirani, ima zaradi svoje lege idealne logistične pogoje in pomeni velik razvojni potencial,« je prepričan župan.

Članek je bil objavljen v 21. številki Dolenjskega lista 26. maja 2016

L. Markelj