DL: Priložnost za obujanje spominov

24.8.2016 | 11:30

Članice in člani metliške folklorne skupine Ivan Navratil so ob otvoritvi fotografske razstave sami zapeli in zaigrali. (Foto: M. B.-J.)

Do konca leta je v Galeriji Kambič na ogled fotografska razstava o metliški folklorni skupini Ivan Navratil - Država mačehovska do folklore

Metliška folklorna skupina Ivan Navratil letos praznuje 40-letnico delovanja. Za jubilej sta ji občina Metlika in Belokranjski muzej iz Metlike podarila v tukajšnji Galeriji Kambič fotografsko razstavo z naslovom Leto in dan metliških folkloristov, ki bo na ogled do konca leta. Na njej so predstavili nekaj več kot 40 fotografij o življenju folkloristov pred nastopi, med njimi in po njih.

V štirih desetletjih se je nabralo na tisoče fotografij, ki so skrbno spravljene v arhivu. Kot je dejal Stane Križ, edini član folklorne skupine vseh 40 let, ki je odprl razstavo, upa, da jih bodo imeli še kdaj priložnost postaviti na ogled. Direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek pa je dodala, da je tokratna razstava posebna na svoj način, saj ni le klasično fotografska, ni le muzejsko dokumentarna in ni le umetniško izrazna. Ampak je vse to skupaj. Tokrat so se skupaj zbrali somišljeniki, ki vedo, kako pomembna je skrb za dediščino, naravno in kulturno, z nepremičnimi in premičnimi spomeniki, ter nesnovno dediščino.

Slavnostni govornik na otvoritvi je bil neutrudni folklorni delavec in častni metliški občan dr. Bruno Ravnikar. Med drugim se je spomnil začetkov metliške folklorne skupine Ivan Navratil, ki časovno sovpada z njegovimi prvimi stiki z živo ljudsko kulturo Bele krajine. Njegov folklorni prijatelj in amaterski raziskovalec ljudskih plesov in pesmi dr. Vic Knivett iz Londona ga je namreč nagovarjal, da bi poiskala in posnela še kakšne ostanke ljudskih plesov in pesmi, preden bodo odšli v pozabo ali pa jih bo deformirala grozeča modernizacija ljudskega izročila. »V Sloveniji nam je to obetala le Bela krajina. Nekaj dni sva iskala stare pričevalce, snemala in si zapisovala. V Metliki sva spoznala nadebudno mladino, ki se je v okviru Mladinskega kluba trudila oživeti svojo folklorno skupino. Po svojih močeh in znanju sva jim skušala pomagati in svetovati. V naslednjih letih se je iz teh prizadevanj izluščila folklorna skupina Janez Marentič, ki je imela tudi tamburaško skupino. Pred 40 leti pa se je preimenovala v folklorno skupino Ivan Navratil,« se je spominjal dr. Ravnikar.

Prav metliški rojak Ivan Navratil je leta 1888 v Ljubljanskem zvonu prvi orisal vuzemske plese in igre v Metliki. Leta 1936 pa je France Marolt etnokoreološko obdelal metliško obredje, ki so ga Metličani plesali na velikonočni ponedeljek, dokler jim tega lepega običaja po drugi svetovni vojni niso prepovedali. Ponovno so lahko plese na praznični velikonočni ponedeljek zaplesali šele leta 1992. Pred tremi leti je ministrstvo za kulturo vneslo metliško obredje v register žive kulturne dediščine, navratilovce, ki so s svojimi nastopi poželi številne uspehe doma in v tujini, pa imenovalo za nosilce tega živega izročila. Malo jih verjetno ve, da je bilo o metliškem obredju leta 2011 na Univerzi v Ljubljani napisano tudi magistrsko delo.

Dr. Ravnikar se je vprašal tudi, kaj pomenijo folklorne skupine naši družbi, a priznal, da je na to vprašanje težko odgovoriti. Zatrdil je, da se naša država premalo zaveda, da so gostovanja naših folklornih skupin v tujini dobro izvozno blago, saj je v tujini za našo ljudsko kulturo veliko več zanimanja, kot si predstavljamo. Žal pa država ne zagotavlja dovolj denarja za nemoteno delovanje številnih amaterskih folklornih skupin, ampak je njihovo delo v veliki meri odvisno od lokalnih oblasti in sponzorjev. To velja tudi za Metličane.

Članek je bil objavljen v 20. številki Dolenjskega lista 19. maja 2016

M. Bezek-Jakše