DL: Kam preseliti pleterski muzej na prostem?

29.7.2016 | 14:45

Simon Udvanc pri prodaji spominkov v muzeju na prostem (Foto: L. M.)

Že dalj časa je znano, da bo treba muzeju na prostem oz. skansnu, kot mu večina reče, najti novo domovanje. Pleterski samostan, ki je edina še živa kartuzija v jugovzhodnem delu Evrope, namreč potrebuje več miru in tišine, kar mu muzej na prostem, ki je nastal v njeni neposredni bližini, ne zagotavlja.

Rok za preselitev je leto 2021, kar se hitro bliža. Le še pet let manjka do takrat. Občina Šentjernej se tega zaveda, že pred leti je ustanovila posebno delovno skupino, nova oblast pa je nalogo priprav analize in proučevanja možnosti preselitve prenesla na odbor za okolje in prostor. Gotovo bo ta naloga lažja, ko bo imela občina strategijo razvoja turizma – letos jo bo menda le dobila, saj so za ta namen v občinskem proračunu zagotovili sredstva.

Da je strategija nujna, meni tudi Simon Udvanc, skrbnik muzeja na prostem v Pleterjah, ki že devetnajsto leto z veliko zagnanostjo in ljubeznijo do naše dediščine skrbi za pleterski skansen. Trudi se za pester program v muzeju, ki je prizorišče izobraževalnih programov, predavanj, različnih delavnic, pri čemer mu pomagajo tudi družina in prijatelji, zato je skansen postal ena najbolj priljubljenih in obiskanih postaj na poteh odkrivanja in spoznavanja dolenjske kulturne in naravne dediščine. Obiskovalci prihajajo iz vseh koncev Slovenije, program je zanimiv zlasti za šolsko mladino.

Udvanc, ki pohvali sodelovanje z novo občinsko oblastjo, »ki je čisto drugačno kot nekoč, saj je občina dovzetna za moje predloge in ideje«, pove, da imajo še letos v načrtu v skansnu znova vzpostaviti pisarno turistično-informacijskega centra (TIC). Pred leti je tu že delovala, pa so jo ukinili in nato nikjer več ni našla svojega mesta. Turisti so se v tem času obračali za razne informacije na občino, gostince ipd., a gotovo je boljša ideja TIC, ki ga ima že vsaka malo večja občina. Obenem s pisarno bo treba poskrbeti tudi za nov promocijski material turistične ponudbe občine, za zemljevid, razglednice, predstavitev enodnevnih izletov po okolici, pešpoti, kolesarskih poti, ponudnikov gostinskih storitev, skratka vsega, kar obiskovalci nekega kraja potrebujejo. Pisarno nameravajo urediti v Baničevi hiši, v njej pa ne bi bil le TIC, ampak tudi prodajalna pridelkov in izdelkov domačih ponudnikov. Ti bi se tu lahko bolje predstavili.

SELITEV V ŠENTJERNEJ?

Na občinski seji je podžupan Janez Selak dal pobudo, naj se zdaj, ko se zbirajo pobude za spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta, ne pozabi na rezerviranje prostora za načrtovano selitev skansna. Temu je pritrdil župan Radko Luzar in dejal, da občina razmišlja, da bi bila za to primerna lokacija na sanirani deponiji pepela v Šentjerneju, za kar je občina lani namenila že dosti denarja. Gre za sedem hektarjev veliko zemljišče, delno že v lasti Občine Šentjernej, približno trije hektarji pa so v zasebni lasti in bi jih bilo treba odkupiti. »Tu bi lahko uredili občinski park in preselili tudi skansen, a o tem bo odločal občinski svet,« je dejal.

Udvancu se ta ideja ne zdi slaba, saj bi ta prostor ponudil velike možnosti razvoja in tudi masovnega turizma, ki v bližini kartuzije sedaj ni mogoč. Poudarja pa, da bo selitev oz. postavitev novega skansna partnerski projekt, katerega nosilec bo zasebni zavod Historium, ki ga že vseskozi vodi on. Seveda si želi partnerjev in upa na stoodstotno podporo lokalne skupnosti, društev, podjetnikov in posameznikov, ki bi bili del te zgodbe. Računa tudi na razpise za pridobitev sredstev tako za preselitev kot za obogatitev vsebine dogajanja v skansnu, za katerega želi, da postane največji muzej na prostem v Sloveniji.

Udvanc je zadovoljen, da muzej, čeprav gre za zasebni zavod Historium in se financira večinoma z vstopnino in vsebinskimi programi za skupine, podpira Občina Šentjernej – mesečno za vzdrževanje nameni petsto evrov. Prav vzdrževanje Muzeja na prostem Pleterje, ki velja za izjemni biser v prikazu ljudskega stavbarstva na Dolenjskem iz 19. stoletja, je velik strošek – največjega predstavlja prekrivanje slamnatih streh. K sreči pa so v zadnjih letih tu naredili ogromno. Vseh sedem objektov je prekritih na novo in najprej bo na vrsto prišla Kegličeva hiša, ki je že malo načeta, saj je od zadnjega prekritja minilo dvanajst let.

V muzeju na prostem po besedah Udvanca ostajajo tudi živali – v šentjernejskem mini živalskem vrtu si bo mogoče ogledati kokoške, petelina, kozice, osla, mini pujske, dihurje, pa seveda mucke in kužke – ki privabljajo zlasti družine z otroki.

V muzeju so lani nabavili opremo za piknike – gostijo lahko 60 ljudi in po želji poskrbijo tudi za pogostitev, seveda v sodelovanju z gostinci.

Članek je bil objavljen v 17. številki Dolenjskega lista 28. aprila 2016

L. Markelj