DL: Zastrupitev s čmeriko - Užijte le, če res veste, kaj je!

24.7.2016 | 13:30

Čmerika (levo) in čemaž

Ljuba Štefanič

Ni jih bilo veliko. Pa vendarle: če smrti botruje »človeška neumnost«, je že samo en takšen primer preveč. V Sloveniji pa sta v zadnjem desetletju umrla kar dva zaradi zastrupitve z jesenskim podleskom, ki je ena od treh strupenih rastlin, podobnih užitnemu čemažu. Ni pa tudi prav dosti manjkalo, da bi zamenjava strupene rastline, tokrat čmerike za čemaž, terjala novo žrtev.

Pred dvema tednoma si je mladenič iz Kočevja pri vračanju z Mestnega vrha ob poti utrgal in privoščil nekaj lističev – po njegovem prepričanju – čemaža. Da je bilo njegovo prepričanje zmotno, se je zavedel nekaj ur kasneje, ko je moral zaradi zastrupitve s čmeriko poiskati zdravniško pomoč.

»Vsi smo bili zelo presenečeni, da je do tega prišlo,« pravi Ljuba Štefanič, predsednica društva Herbs iz Kočevja o za mladeniča skoraj usodnem zaužitju čmerike. Kot otrok naj bi namreč mamo večkrat spremljal, ko je nabirala zdravilne zeli. Zato so vsi mislili, da mladenič čemaž dobro pozna. A se je zgodilo! In to čeprav je mladenič vedel, da čemaž diši po česnu. Tudi ko je jedel čmeriko, se mu je namreč zdelo, da zaznava neki okus. Pa bi bil to lahko okus po česnu? »Čmerika nima vonja po česnu,« pravi Štefaničeva.

Kot pravi, čmeriko (Veratrum album) najdemo med čemažem, vendar pa jo bomo težko zamenjali za čemaž. »Razen seveda, če jo bomo nabirali v zmotnem prepričanju, da nabiramo čemaž,« pravi. In prav takšnih zmotnih prepričanj je še vedno veliko, čeprav je na voljo ogromno literature in o tem že leta in tudi veliko pišemo mediji.

»Čmerika je dosti višja od čemaža. Zraste do 50 cm, ima gomoljasto koreniko, iz katere požene steblo, listi so veliki, jajčaste oblike, na steblu spiralno razporejeni, spodaj rahlo dlakavi in kot bi bili rahlo nagubani,« pravi in dodaja, da listi, ki so razporejeni po steblu in ne kot pri čemažu, pri katerem vsak list posamezno izrašča iz zemlje in je suličaste oblike, spominjajo na plasirana krila. »V tem času čemaž ponekod že cveti. Cvet je sestavljen kobulj s posameznimi zvezdastimi cvetovi,« pravi. Čmerika pa, kot pravi o še eni značilnosti, po kateri lahko rastlini ločimo, cveti kasneje, šele v juliju ali v avgustu.

V nasprotju s strupeno čmeriko je čemaž (Allium ursinum), ki mu pravimo tudi divji česen, medvedji česen in gozdni česen, trajnica s številnimi zdravilnimi učinki. »Najdemo ga v vlažnih gozdovih, ob potokih in rekah. V mesecu marcu in aprilu nas že vonj po česnu opozori, da smo ali da bomo kmalu prišli na njegovo rastišče,« pravi Štefaničeva, ki se zaveda, da nabiranje čemaža ni brez nevarnosti. Zamenjamo ga namreč lahko kar s tremi zelo strupenimi rastlinami: jesenskim podleskom, čmeriko in šmarnico.

»Kako se počutiš, če zamenjaš čmeriko in čemaž, bi lahko povedal mladenič, ki je to naredil in po zaslugi hitrega ukrepanja zdravstvenih delavcev Zdravstvenega doma Kočevje in UKC Ljubljana preživel,« pravi o mladeničevi zastrupitvi s čmeriko, ki sicer poteka s slabostjo, bruhanjem, drisko, glavobolom, meglenim in skakajočim vidom, mravljinčenjem, oslabelostjo, počasnim srčnim utripom, nizkim krvnim tlakom in prehodno izgubo zavesti. Štefaničeva zato svetuje: »Pamet v roke! Pojdite nabirat to zelo zdravilno in okusno rastlino z nekom, ki jo dobro pozna, in ne s knjigo v roki.« Glede uživanja pa se tako ve: Jejte le tisto, za kar res veste, kaj je!

Članek je bil objavljen v 16. številki Dolenjskega lista 21. aprila 2016

M. Leskovšek-Svete