DL: Grad Kostel - Še vedno bo pod ključem, a ne zaprt

24.7.2016 | 09:40

Županja Lilijana Butina pravi, da bodo šli z majhnimi koraki naprej. (Foto: M. L.-S.)

Okoli gradu so posekali grmičevje, tako da je grad sedaj lepo viden.

Lesene stopnice, ki bodo služile tudi kot klopi, bodo položili tudi na prostem, kjer bo sicer tudi prireditveni prostor.

Zaklenjena kovinska vrata v ograji na strmi poti na grad Kostel v bližini cerkvice ob vznožju gradu obiskovalcem onemogočajo dostop do gradu. Številni, ki pridejo v Kostel, so zato razočarani, mnogi med njimi se celo jezijo. Razočaranje in celo jeza, da si ne morejo ogledati gradu, naključnim obiskovalcem Kostela tudi letos ne bosta prihranjena. Bo pa občina Kostel še letos odprla vrata gradu za organizirane oglede in obiske udeležencev prireditev, ki bodo potekale na gradu.

»Na gradu ni oken, vode, elektrike, WC-ja. In tega verjetno tudi še kar nekaj let ne bo. Smo pa posekali grmičevje okoli gradu, da je grad sedaj lepo viden in tudi lažje dostopen. Nekaj pa se bo tudi že kmalu začelo dogajati,« pravi Lilijana Butina, županja občine Kostel, o majhnih korakih, s katerimi gredo po letih, ko se na gradu ni ničesar delalo, sedaj počasi naprej.

Občina Kostel si je še kmalu po ustanovitvi leta 1998 začela prizadevati, da bi država dala grad v upravljanje. V Kostelu so namreč vsa svoja prizadevanja in načrte za razvoj turizma usmerili prav v grad Kostel in naravne danosti Kostela. Leta 2014, ko so se ji njene dolgoletne želje končno izpolnile, pa gradu ni dobila samo v upravljanje, ampak je postala tudi lastnica. »Še vedno pa moramo državi poročati, kaj se z gradom dogaja oz. kaj smo naredili,« pravi Butinova. Tudi zato so decembra lani izdelali idejni projekt začasne ureditve gradu.

Grad so nazadnje obnavljali pred več kot desetimi leti. Pred tem jim je v dolgih letih obnove, ki so jo glede na pomanjkanje denarja večkrat prekinjali, uspelo zgraditi jugovzhodni in jugozahodni stolp ter vmesno povezavo do 3. gradbene faze. Grad zato ni varen za obiskovalce, kar je tudi razlog, da je že leta zaprt, pa čeprav se tudi na občini zavedajo, da je to velika škoda. Srednjeveški grad Kostel, ki je bil prvič omenjen leta 1336, kar je zanimivo, saj je danes številka 1336 tudi poštna številka Kostela, je odlična razgledna točka in tudi priljubljena destinacija številnih obiskovalcev.

Da bi uredili grad tako, da bi postal prestižen objekt, kot so sprva načrtovali in določili v aprila 2014 sprejeti strategiji upravljanja gradu Kostel, bi morali ureditvi gradu nameniti dva cela občinska proračuna ali pa ves denar za investicije kar štirih proračunov. Proračun občine Kostel namreč znaša le dobrih 1,4 milijona evrov, da bi grad uredili tako, da bi imel tudi elektriko in vodo, različne zbirke, od muzejskih do zgodovinskih, galerijski prostor, dvorane za srečanja in predavanja, poročno dvorano in tudi restavracijo, pa bi potrebovali okoli 11 milijonov evrov.

A da grad Kostel, ki je po velikosti drugi največji grajski kompleks v državi, ne bi še naprej sameval in s tem še bolj propadal, so v kostelskem proračunu za letošnje leto namenili 32 tisoč evrov. Za ta denar nameravajo z lesom obložiti tla takoj po vstopu v grad in nato naprej na prosto, kjer bodo uredili stopnice, ki bodo služile kot klopi. Ker ima občina Kostel praznik 24. junija v spomin na prvo omembo Kostela v pisnih virih, je premalo časa, da bi dela, ki jih sploh še niso niti začeli, do takrat končali. Je pa, kot pravi Butinova, prav možno, da bodo tradicionalno Tamburanje va Kostele, ki je vedno okoli 15. avgusta, že letos nekako povezali tudi z gradom Kostel. Računajo, da bodo začeli predvsem z glasbenimi večeri, kar ne preseneča, saj je Kostel znan tudi po dobrih glasbenikih. Potem pa bodo, kot pravi Butinova, počasi nadaljevali urejanje gradu, o katerem sicer kroži tudi zanimiva zgodba. Grad Kostel je bil kot pomembna obrambna točka pred turškimi vpadi v večjem številu napaden kar 14-krat, a ga je, kot pravi zgodba, Turkom uspelo zavzeti samo enkrat, in še takrat s prevaro. Da bi pretentali ljudi za grajskim obzidjem, da bi jim odprli vrata, da so se izdajali za hrvaške kmete, ki naj bi jih Turki pregnali, da bi bili pri svoji prevari čim bolj prepričljivi, pa so imeli v kmete preoblečeni Turki s seboj tudi otroke.

Članek je bil objavljen v 15. številki Dolenjskega lista 14. aprila 2016

M. Leskovšek-Svete