DL: Janko Božič, poznavalec čebel - Kaj pa nadzor nad uvoženim medom?

20.7.2016 | 14:40

Janko Božič

Prof. dr. Janko Božič je na Biotehniški fakulteti predavatelj na Oddelku za biologijo, specialist za področje vedenja živali, med njimi tudi čebel. Že kot osnovnošolec, doma s Čreteža pri Krškem, je deloval v čebelarskem krožku, v gimnazijskem času je izdelal raziskovalno nalogo o čebelarstvu v krški občini, za diplomo o čebelah prejel Prešernovo nagrado, s čebelami pa se je ukvarjal tudi v svoji magistrski nalogi in pozneje še ob doktoratu, ki ga je opravljal v ZDA. Posebno ga je pritegnil čebelji ples s čebelarskega, uporabnega vidika, saj je tudi sam čebelar.

Vse kaže, da se že vse življenje ukvarjate s čebelami. Kako to?

Razlog je zelo banalen. Na OŠ Jurija Dalmatina v Krškem je bil čebelarski edini krožek, ki je bil povezan s kmetijstvom, kar me je zanimalo, saj sem izhajal iz manjše kmetije. Moja mentorica je bila Minka Zupančič.

Ste tudi vi čebelar?

Ja. V osnovni šoli še nisem bil, a na koncu osemletke so mi »podtaknili« čebele, saj je ata rekel, da si jih zelo želim, in tako mi je mentorica priskrbela čebeljo družino. Čebele imam ves čas, če ne doma, pa v službi.

Ali vi kot poznavalec čebelarstva razumete, kaj se je zgodilo v Sloveniji decembra 2015?

Kot čebelar težko razumem, kot kolikor toliko razgledan človek pa mislim, da vem, kaj se je zgodilo. Šlo je za potenciranje nekega odkritja, zlorabe kemikalij, kar ni redko, vendar to ne opravičuje dejanja konkretnih ljudi. A potem so bile izrečene hude besede, kot bi nekoga obsodili za umor, čeprav je po nesreči hudo poškodoval človeka. In ko se informacija zasidra v zavest potrošnika, jo je težko odstraniti. Ko celo otrok v vrtcu govori, da je med zastrupljen, noben demanti ne pomaga.

Afera Debevc in sama zloraba kemikalij, palčk, najbrž za vas ni bila presenečenje, saj ste že od leta 2004 sodelovali v razpravah o ilegalnih zdravilih na spletnih forumih. Ste vedeli, kako zelo je razširjena uporaba ilegalnih zdravil za varozo?

Takrat so me na forumih opozorili predvsem na rotenon, ki so ga nekateri moji kolegi v Ljubljani in tudi drugod po svetu celo testirali, česar takrat niti nisem vedel. Pri njem ni problematična sama snov kot pripravek, ampak bolj rokovanje z njo. V testiranih vzorcih me je bolj presenetila sintetična snov klorfenvinfos, ki se celo v kmetijstvu izloča iz uporabe kot akaricid in insekticid. Spomnil sem se, da sem že bral o tem v znanstvenem članku iz Španije iz leta 2009, ki je ugotavljal, da je 95-odst. vzorcev španskega voska vsebovalo to snov, in kot verjeten izvor navajal ilegalno uporabo snovi za zdravljenje. Se pravi, da je bila ta stvar poznana v čebelarstvu. Takrat me te raziskave niti niso tako pritegnile, ker me je odvračala uporaba sintetičnih akaricidov in sem za zdravljenje čebel raje uporabljal organske kisline. Konec leta 2015 je izšel še članek, da je tudi v Italiji od leta 2009 do 2014 postopoma naraščala uporaba akaricidov v čebelarstvu. Ostanke klorfenvinfosa so na koncu ugotavljali že v 65 odst. vzorcev. Kako so preiskovali, je težko reči, kakor je težko reči na osnovi zaseženih palčk, da je kar 80 odst. slovenskih čebelarjev uporabljalo nedovoljena zdravila. Vsekakor me je presenetilo. Po vsej verjetnosti gre za sredozemski fenomen, ker tu ni tako močnega inšpekcijskega nadzora.

Ste vedeli, da je tako razširjena ilegalna uporaba zdravil v čebelarstvu?

Vedel sem, da je, a ne tudi, kakšen je bil realen obseg, in še vedno nisem prepričan o njem. Težko je reči, ali je to res uporabljala kar večina čebelarjev ali je šlo le za manjšino. Na podlagi opravljenih analiz v okviru splošnega monitoringa so se te snovi občasno pojavile. Nujen je temeljit nadzor voska, ki je dober indikator tega, kar se v čebelarstvu uporablja, a če so ostanki v vosku, še ne pomeni, da so tudi v medu. Te snovi so pogosto pod mejo detekcije.

Je bilo naključje, da je afera z medom izbruhnila decembra?

Mislim, da ni bilo čisto naključje, a menim tudi, da ni bil namen povzročiti neko splošno gospodarsko škodo, ampak je morda šlo bolj za osebnostno lastnost – ko imaš priložnost, boš to razbobnal. Sploh, če nimaš pretirano pozitivnega odnosa do skupine, ki po tvojem mnenju morda pretirava s promocijo, kot se marsikomu zdi za čebelarje. A treba je priznati, da so čebelarji s svojo dejavnostjo veliko naredili, samooskrba in povpraševanje po slovenski hrani sta krepko narasla in čebelarji so bili vodilni pri tem ter potegnili druge za seboj.

Tudi čebelarji omenjajo, da je nekdo udaril po njih, ker so dosegli ugled slovenskega medu in se ga večino proda na domu …

Mislim, da ni bilo zanalašč, čeprav se spoznam bolj na vedenje živali kot ljudi. Vseeno bi se moral človek na zelo odgovornem mestu kontrolirati in skoraj nikoli, niti zasebno, tega ne bi smel reči.

Čebelarji pravijo, da je do izbruha afere prišlo tudi zato, ker so dosegli, da večino medu prodajo doma, kar so menda že izkoristili odkupovalci in izsilili izredno nizko odkupno ceno medu, menda celo na 2 evra za kg …

Vse je možno. Dejstvo pa je, da ima tudi naš največji prodajalec medu zaradi tega prodajno krizo. Trgovcem pa se ni zmanjšala prodaja, kar lahko pomeni le eno – da bolj prodajajo uvožen med. Ampak primera Italije in Španije kažeta, da je tam verjetno še slabše kot v Sloveniji. Pretiranega nadzora nad uvoženim medom ni; kot veste, so le malo pred izbruhom afere ustavili prodajo medu v Evrospinu zaradi pojava antibiotikov v medu. Ampak zaradi tega ni bilo nobene posebne novinarske konference. Če bi v tistih vzorcih merili akaricide, bi jih morda tudi našli v mejah detekcije.

Za monitoring je treba izbrati zelo precizne metodologije, saj nam danes instrumenti omogočajo zaznati marsikaj, za kar pred leti še vedeli nismo. Tako je danes pri objavi o tem, da niso zasledili nobenih ostankov, treba pogledati, kakšna je meja detekcije – morda je previsoko postavljena.

Zakaj smo prav med »izbrali«, da mora biti živilo z 0 odst. ostankov kemikalij?

Morda tudi zaradi naše propagande, da je to zdrav in neokrnjen izdelek, ki pomaga zdravju, in smo si skoraj upali trditi, da ne more vsebovati nobenih ostankov, čeprav že nekaj let vemo, da bi se dalo najti marsikaj tudi v medu. Komunikacija z javnostjo morda v preteklosti ni bila povsem odkrita, je pa to huda šola za vsakega, ki se ukvarja s prehranskimi dodatki ali posebnimi živili – treba je biti odkrit, povedati, kakšne so možnosti, da se v živilu vseeno kaj pojavi, in kaj to pomeni.

Zgodba afere z medom govori tudi o naši osveščenosti, ker se bojimo sladkati čaj z žličko medu, hkrati pa uživamo precej nekritično vse sadje in zelenjavo. Raje kupimo solato za pol evra, ki je v hladilniku po 14 dneh taka kot prvi dan, kar brez kemikalij ni mogoče. Podobno je tudi s sadjem, vendar si ne predstavljam, da bi si večina ljudi lahko privoščila, da ne bodo kupovali najcenejše.

Kaj nimamo kot družba in posamezniki na tem področju vsaj cilje?

Imamo, ne le v pridelavi, ampak tudi v trženju, a ne na račun tega, da bo le nekdo dodatno zaslužil, ker potem nekdo zaradi cenovne razlike nastrada.

Kaj smo se po vašem mnenju iz afere naučili oz. kakšen je bil po vašem mnenju odziv čebelarjev, stroke …?

Odzvali so se po najboljših močeh. Želeli smo si, da čebelji pridelki ne bi imeli nobenih ostankov, zlasti med. Tehnološko je mogoče med pridobivati brez vsakršnih ostankov, tudi če uporabljate sintetične akaricide. Stroka in čebelarji so se odločili, da bodo naredili vse, da bo še bistveno več čebelarjev uporabljalo organske kisline, da bodo sintetični akaricidi res skrajni izhod v sili. Če jih uporabimo, moramo vedeti, kje in kako smo jih uporabili, in moramo preprečiti, da pridejo v produkte.

Ali je z organskimi kislinami težje čebelariti?

Treba je vložiti več dela in biti bolj pozoren. Želim si, da se bodo razvili tudi mehanizmi, ki bodo omogočali zanesljivejšo uporabo teh snovi, pravilno doziranje, saj se pogoji spreminjajo in bi imel čebelar potem nadzor, ne da bi moral biti toliko neposredno pri čebelah, kar je težko, sploh če ima čebele daleč od doma. Nujno bi bilo razviti sisteme, ki bodo sami sebe nadzirali.

V tej smeri torej vidite prihodnost slovenskega čebelarstva?

Praktično vsi čebelarji bomo morali preiti na sonaravne pripravke, kar so organske kisline in eterična olja, in to nas bo pripeljalo na raven, ki smo si jo želeli in bili celo prepričani, da smo jo že dosegli.

Bo potem še vedno kdo iskal bližnjice?

Seveda, treba je biti pozoren, ker svoj zaslužek iščejo tudi ponarejevalci na različnih nivojih, zato je nujno nadzirati, kaj vse je na trgu, kaj vse se prodaja.

Ali nadzor pri nas šepa, če so vsi govorili, da se nekaj prodaja, pa se več let ni zgodilo nič?

Dolgo je trajalo. Res je čudno, da niso našli načina in so morali spremeniti pravilnik ali zakon, da so lahko kaj dokazali. Menim, da bi se na določen način moralo dati razkriti.

Kako dolgo bo ostal madež na čebelarjih in kako se bo spral?

Težko bo. Treba bo začeti graditi z najbližjimi, ki čebelarju lažje zaupajo, saj splošna kampanja ne bo tako uspešna. Spet je nujno vzpostaviti prodajo na domu. Na hitro ne bo šlo in ne bomo mogli vsega popraviti. Tudi delo z javnostjo mora biti intenzivno še naprej, ne smemo obupati. Zdaj pripravljamo tudi dneve odprtih vrat pri čebelarjih in to je že priložnost. Čebelarji imajo tudi rezultate analiz, ki kažejo, da je njihov med neoporečen, vsekakor pa bi bila koristna primerjava našega medu z medom iz sosednjih držav in z uvoženimi. Te pa inšpekcija ni pokazala, pravi, da potem posega v enakopravnost na trgu. Ne vem, zakaj ne bi prikazali posebej analiz tujega in slovenskega medu.

Še vedno prihaja do mešanju poceni medu s slovenskim?

Uvaža se poceni med iz Bolgarije, Romunije, Madžarske in se zmeša, a še vedno velja, ne glede na to, kje je bil med pridelan, da je količina ostankov na 1 kg medu manjša kot v 10 kg sadja ali zelenjave. In računati moramo, da pojemo eno dvajsetino medu v primerjavi s sadjem, če smo dobri uživalci medu! To pomeni, da je tveganje zaradi tehnologije pridelave dejansko neprimerljivo, ne glede na to, kaj kdo uporablja. Če ne jemo ekološke zelenjave in sadja, potem ne sme biti nikogar strah jesti katerikoli med.

Poleg tega pa je npr. kumafos, ki se bolj redno pojavlja kot ostanek v medu, ker se pogosteje uporablja za zatiranje varoj, verjetno bolj pogosto ostanek v avstrijskih, nemških in drugih zahodnoevropskih deželah, saj je eden redkih učinkovitih pripravkov. Težko bi rekli, da je to sredstvo za človeka kaj manj nevarno, kot so ti nedovoljeni pripravki, ampak vseeno gre za dovoljeno sredstvo. Če pa nekaj v pridelavi ni dovoljeno, se mora tisti, ki to uporablja, umakniti s trga.

Še večja težava je, da ne moremo veliko narediti glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev na kmetijskih površinah, po katerih se pasejo čebele.

Vi še vedno s ponosom poveste, da ste čebelar?

S tem nimam nobenih problemov.

Članek je bil objavljen v 15. številki Dolenjskega lista 14. aprila 2016

Breda Dušič Gornik