DL: Kmetija Pleško - Zvesti kupci so zanje največje bogastvo

25.5.2016 | 14:50

Spomladanska solata je že posajena. (Foto: M. Ž.)

Janez in Joži Pleško

Na manjši vzpetini nad Otočcem se nahaja kmetija Pleško, za katero vestno skrbita Janez in Joži, pri delu, ki ga ne zmanjka tako rekoč vse leto, pa pomagajo tudi ostali družinski člani. Tako je bilo tudi ob našem obisku, ko so začeli saditi spomladansko solato v rastlinjakih, ki jo bodo lahko svojim kupcem ponudili v dnevih pred veliko nočjo.

Lahko bi rekli, da je kmetija tukaj že od nekdaj, pred dobrima dvema desetletjema pa so se usmerili v pridelavo zelenjave, saj je bilo, kot je dejal gospodar Janez, premalo površin, da bi vztrajali pri živinoreji in od tega živeli. »Najprej smo zasadili hektar sadovnjaka, nato pa se širili. Zdaj imamo okoli tri hektarje sadovnjakov in šest hektarjev za zelenjavo, od tega z rastlinjaki pokrite okoli hektar površine, v to štejem tudi montažne, ki jih bomo začeli postavljali v prihodnjih dneh. To omogoča, da imamo ponudbo skoraj prek celega leta. Letošnja mila zima je omogočila, da smo v 'sušnih' mesecih pridelali lepe količine motovilca,« je pojasnil Janez. Kot že rečeno, so zdaj že posadili zgodnjo solato, potem bodo začeli s plodovkami in kasneje še z zelenjadnicami, tako da bo sredi maja ponudba kmetije Pleško že kar zelo pestra.

TUDI MARONI IN NAMIZNO GROZDJE

Sadovnjak so zasnovali tako, da čim bolj porazdelijo pridelke skozi vso sezono: začnejo z jagodami, nato pridejo na vrsto breskve, zgodnja jabolka in hruške ter na koncu še pozne sorte jabolk. Pred slabimi petimi leti so posadili še pol hektarja maronov in lani jeseni imeli prvih 100 kilogramov pridelka. »Letos smo si postavili cilj, da bi kumare trgu lahko ponudili že za 1. maj. Sadike so že kar velike, res pa je, da je to kultura, ki zahteva precej več toplote kot druge, tudi že pri sami kalitvi. Upamo, da nam bo tudi vreme šlo na roke,« je povedal. V bližnjem Grčevju imajo 2.000 trsov, od tega 500 namiznega grozdja, ki dopolnjuje ponudbo, ostalo pa so sorte za cviček.

Sadike vzgajajo sami in z njimi so zadovoljni tudi vrtičkarji, ki redno prihajajo ponje, kot je povedala Joži. Veliko tudi sicer prodajo doma, imajo stalne stranke med gostinci, šolami in vrtci, že vrsto let pa sodelujejo tudi s Krkinimi zdravilišči. »Zelo smo veseli, da so tudi v vrtcih in šolah začeli gledati, od kod prihajata sadje in zelenjava, mi pa pazimo, da jih oskrbujemo s kakovostnimi pridelki,« je zadovoljen Janez, ki poudarja, da je zaupanje in zvestobo kupcev treba graditi leta. »To je tek na dolge proge!«

LASTNA VRTINA, ŽELJA HLADILNICA

Brez vode ni življenja. Tega se dobro zavedajo tudi Pleškovi. Tako so leta 2004 prišli do svoje vrtine za namakanje. »Kopati smo morali kar 200 metrov globoko, da smo dobili vodo, precej velik strošek pa predstavlja tudi energija, a je bilo to nujno potrebno,« je povedal in dodal, da so pridobili še vodno dovoljenje za črpanje vode iz Rateškega potoka, s katero zalivajo zemljišče, ki ga imajo na Gumberku, kjer so posajeni maroni ter kapusnice in krompir.

Kmetija Pleško se spogleduje še z eno veliko naložbo – lastno hladilnico. Kdaj se je bodo lotili, še ne vedo natančno, zdaj pa vozijo sadje v hladilnico v Krško. Naj dodamo, da imajo registrirano tudi dopolnilno dejavnost za predelavo sadja in zelenjave, tako da imajo na voljo še različne vloženine in sokove, s čimer zaokrožujejo ponudbo.

Članek je bil objavljen v 8. številki Dolenjskega lista 25. februarja 2016

M. Žnidaršič