Najvišje jamarsko priznanje Borivoju Ladišiću

5.5.2016 | 09:20

Pred rednim Občnim zborom Jamarske zveze Slovenije (v nadaljevanju JZS), ki je bila letos marca v Topolšici, je bila slavnostna seja JZS, na kateri so bila podeljena tudi priznanja zaslužnim jamarjem. Nekaj priznanj in en bronasti znak so dobili tudi novomeški jamarji. Na koncu je bila podeljeno še najvišje priznanje JZS, to je Plaketa z zlatim znakom JZS. To najvišje priznanje se dodeljuje od leta 2006, pred tem je bilo najvišje priznanje zlati znak. Do sedaj so ga dobili dr. Ivan Gams 2006, dr. Boris Sket 2008 ter Marko Kraševec 2012. Letos pa je to najvišje priznanje dobil Borivoj Ladišić, član Jamarskega kluba Novo mesto. Plaketa z zlatim znakom JZS je najvišje priznanje na področju jamarstva in se ga lahko podeljuje zaslužnim članom in članicam ali zunanjim sodelavcem. Plaketo lahko prejmejo samo najbolj zaslužni, ki so se z dolgoletnim delom in požrtvovalnostjo izkazali na področju jamarstva in vsega, kar je povezano z njim. Obdobje podelitve med zlatim znakom, ki ga je Borivoj prejel leta 2005 in Plaketo z zlatim znakom JZS mora biti najmanj 10 let ali 30 in več let dela v jamarstvu.

Za obrazložitev tega najvišjega priznanja JZS je prebrano lepo obrazložitev:

»Borivoj Ladišić je član JK Novo mesto in se z jamarstvom ukvarja že od leta 1978. Prvo registracijo nove jame je zabeležil leto pozneje. Že v začetku se je odlikoval z visoko kakovostjo dokumentiranja jam, tako da je bil njegov primer pravilno izpolnjenega zapisnika leta 1980 predlagan v objavo v Novicah Jamarske zveze Slovenije, ki pa so žal ravno tedaj prenehale izhajati. Ta dolg mu je JZS povrnila šele 24 let pozneje, ko je bil v Naših jamah objavljen članek o pravilnem izpolnjevanju zapisnikov, priloženi pa njegovi vzorčni zapisniki. Le-ti so odslej postali standard pravilnega dokumentiranja jam in so ponatisnjeni tudi v gradivu za seminarje Katastra jam in bodo sestavni del bodočega jamarskega priročnika.

Bistvo njegovega odličnega dokumentiranja jam je natančnost. Na vsako zastavljeno "vprašanje" v zapisniku zabeleži vsa opažanja, ki se mu zdijo pomembna za bralca. Ravno v tem pa je povabilo jamarjem, naj ga posnemajo – ni treba biti ozko specializiran strokovnjak, treba je le opazovati in opažanja beležiti. Poleg obveznih vsebin (A-zapisnik in načrt) Borivoj Ladišić nikoli ne pozabi na priloge, ki v zapisnikih drugih jamarjev žal pogosto manjkajo: tabela meritev, fotografija vhoda, reprodukcija kartografskega gradiva (karta, aeroposnetek).

V svoji jamarski karieri je Borivoj Ladišić registriral 630 novih jam ter oddal 140 kompletnih zapisnikov z načrtom do sedaj slabo dokumentiranih jam, kar pomeni da je izmeril in dokumentiral 770 jam, kar ga uvršča na prvo mesto v vsej jamarski zgodovini. Vendar bistvo njegovega dela ni v odkrivanju novih, temveč starih jam, kar pa žal danes le redko kdo počne. Njegova usmeritev zadnjega desetletja je poiskati že registrirane jame, preveriti njihove podatke in jih po potrebi dopolniti. To delo je pogosto zahtevnejše od odkrivanja novih jam, saj je treba jamo poiskati in identificirati, kar pri pogosto zelo pomanjkljivih zapisnikih izpred 50 in več let sploh ni enostavno. Da ne govorimo o koordinatah, večkrat zgrešenih za en kilometer ali več. Po zaslugi Borivoja Ladišića tako v širši okolici Novega mesta praktično ne najdemo več jame, ki bi imela v opombah Katastrove baze napis "manjka načrt, lega vprašljiva" ipd. Nasprotno, področje Dolenjske in Bele krajine je ravno po njegovi zaslugi najbolje dokumentirano v Sloveniji. Medtem ko odkritelj nove jame dobi potrditev za svoje delo v obliki pravice do poimenovanja, njegovo ime pa se vpiše v Katastrovo bazo, pa je delo Borivoja Ladišića prikrajšano za oboje: jama, ki jo je mukoma našel in raziskal, je namreč že registrirana, ima prvopristopnika in njegovo ime.

Zadnja štiri leta pa poleg tega tudi aktivno dela v Katastru jam, kjer je prevzel delo vpisovanja prejetih zapisnikov, zlaganja in urejanja. Spet gre za eno od dejavnosti, ki so za jamarstvo nujne, a zanimanje zanje je skromno.

Predlagana nagrada je obenem tudi povabilo jamarjem, naj posnemajo njegovo delo v obeh pogledih: čim bolj skrbno naj beležijo svoja opažanja in poleg odkrivanja novih jam naj del svojih aktivnosti usmerijo tudi v raziskave že registriranih jam.«

Jamarski klub Novo mesto

Galerija