Je tako Tito Jugoslovanom omogočil relativno visok živ. standard?

15.4.2016 | 11:50

Je Josip Broz - Tito s prodajo jugoslovanskega vesoljskega programa  dejansko omogočil Jugoslovanom relativno visok življenjski standard?  Foto: Studio Virc

Je Josip Broz - Tito s prodajo jugoslovanskega vesoljskega programa dejansko omogočil Jugoslovanom relativno visok življenjski standard? Foto: Studio Virc

Le kaj se je v resnici dogajalo v nekdaj največjem podzemnem kompleksu v Evropi, v Objektu 505? Foto: Studio Virc

Le kaj se je v resnici dogajalo v nekdaj največjem podzemnem kompleksu v Evropi, v Objektu 505? Foto: Studio Virc

Režiser Žiga Virc. Foto: Studio Virc

Režiser Žiga Virc. Foto: Studio Virc

RTV Slovenija je kot koproducent sodelovala pri nastanku celovečernega igrano-dokumentarnega filma Houston, imamo problem! (ang. Houston, We Have a Problem!) režiserja Žige Virca. Januarja 2012 je napovednik filma slovensko in tujo javnost razburkal s hipotezo o obstoju jugoslovanskega vesoljskega programa, kar je tudi osnovna zgodba filma. Film je bil med 6626 prijavljenimi filmi z vsega sveta izbran v uradni program filmskega festivala Tribeca 2016 (od 13. do 24. aprila), v okviru katerega bo imel svetovno premiero v strogem centru New Yorka. Filmski festival Tribeca je eden najpomembnejših ameriških festivalov neodvisnega avtorskega filma, ki ga je leta 2002 ustanovil znani igralec Robert De Niro s partnerji. V kinematografe Slovenije in drugih držav bivše Jugoslavije film prihaja v začetku maja. Film je koprodukcija Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Češke in Katarja.

Hladna vojna, vesoljska tekma in ameriški pristanek na Luni so bile prelomnice, ki so zaznamovale polpreteklo zgodovino. Te dogodke pa obkroža tančica skrivnosti, ki še danes burijo domišljijo. Film Houston, imamo problem! režiserja Žige Virca je nov, svež prispevek k razmišljanju in razpravam o teorijah zarot. Ta intrigantski igrano-dokumentarni film raziskuje mit o domnevnem ameriškem nakupu tajnega jugoslovanskega vesoljskega programa v zgodnjih šestdesetih letih, vrednem več milijard dolarjev. Svež ameriški denar pa je bil ključni faktor relativno visokega življenjskega standarda v Jugoslaviji v obdobju do Titove smrti.

Igrano-dokumentarni film Houston, imamo problem! je presenetljiva zmes realnosti in fikcije, ki prikazuje polpreteklo zgodovino skozi perspektivo teorije zarot. V filmu se prepletajo osebno pričevanje Ivana, inženirja v jugoslovanskem vesoljskem programu, in sveži, do zdaj javnosti neznani arhivski posnetki. To gledalce vabi h kritični presoji o tem, čemu v filmu verjeti in čemu ne. Na tej zabrisani meji med realnostjo in fikcijo filozof Slavoj Žižek v filmu zastavlja ključno vprašanje: »Kaj je pravzaprav res?«

Po 2. svetovni vojni je jugoslovanska obveščevalna služba predsedniku Titu odkrila domnevno izgubljene načrte Hermana Potočnika Noordunga za vesoljsko tehnologijo. Tito, ujet med vzhodom in zahodom, se odloči izkoristiti priložnost in izda ukaz za začetek razvoja ambicioznega jugoslovanskega vesoljskega programa. Marca 1961 je program prodan Združenim državam Amerike. Dva meseca kasneje predsednik John F. Kennedy napove, da bodo Američani poslali človeka na Luno. Mnogi verjamejo, da se je to res zgodilo in da sta ta dva dogodka povezana.

Ivan se vrne v domovino 50 let po tem, ko ga je vojaška varnostna služba poslala v ZDA, kjer je delal za NASO. Zdaj prvič v življenju sreča svojo hčerko, ki je ni nikoli videl. V filmu skupaj s Francem, upokojenim generalom JLA, ki je bil zadolžen za tajnost jugoslovanskega vesoljskega programa, razkrivata kompleksno mrežo skrivnosti, laži, manipulacij in umazanih političnih iger. Film nas popelje tudi v nekdaj največji podzemni kompleks v Evropi, Objekt 505, nekdanjo strogo varovano bazo jugoslovanskega vojnega letalstva pri Bihaću, ki je jugoslovanska različica bolj znanega ameriškega poligona za testiranje različne tajne vojaške tehnologije, imenovanega Področje 51 (originalno: Area 51).

Avtorji filma tako prinašajo celovito zgodbo o pionirskem raziskovanju vesolja, ki je več kot pol stoletja ostala skrita javnosti. Kombinacija zgodovinskih dejstev, govoric in laži o tem obdobju jugoslovanske zgodovine izziva gledalca, da si sam ustvari svojo sliko o teh dogodkih.

Mit ali resnica? Presodite sami.

Služba za odnose z javnostjo RTV Slovenija

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (39)

15.4.2016–1     + (1)     – (2)     Oceni korl 

pametnemu bo tole dovolj. http://www.index.hr/vijesti/clanak/brojke-koje-razbijaju-mit-jugoslavija-nije-zivjela-od-industrije/816851.aspx

15.4.2016–1     + (1)     – (2)     Oceni korl 

tito je američanom v zameno za zaščito pred stalinom in razne humanitarne dotacijebrez katerih bi jugoslovani pomrli od lakote, prodal MIG 19, z katerim je madžarski polkovnik prebegnil v SFRJ.

15.4.2016+2     + (2)     – (0)     Oceni Psiholog 

Korl, tabletke ne primejo več?

15.4.2016+2     + (3)     – (1)     Oceni jan 

Takrat vsaj ni bilo toliko ljudi, ki bi živeli pod pragom revščine. Vsaj dostojanstvo smo imeli, zdaj pa imamo peščico bogatih in večino revnih oz. malo manj revnih.

15.4.2016+4     + (4)     – (0)     Oceni Ups!!! 

Vidiš korl, to je superiorna inteligenca! Josip je prodal en samcat zastarel MIG -19 in vsa Jugoslavija je 75 let živela od izkupička. Sodoni slovenski " intelektualci" pa so razprodali celotno slovensko industrijo, živimo pa v večji revščini in z večjimi pufi kot smo v Jugi! Sedaj pa naj nam vaša superiorna intelektualna gnada razloži, kako je to mogoče ....

15.4.2016—     + (1)     – (1)     Oceni Eva 

To je takšna zgodba kot o zokiju iz Seraoca, katerega so režimski mediji povzdignili v "poslovneža" kljub temu, da ne zna uporabljati računalnika, od tujih jezikov pa za silo govori le slovensko.

15.4.2016Oceni Ups!!! 

Evica, objekt 505, imanovano tudi Željava oz. Bihač, je bilo največje poodzemno vojaško letališče v Evropi, s petimi betonskimi vzletno-pristajalnimi stezami, in le te so bile očem vidne. Vse ostalo, od hangarjev za dobrih dvesto letal, do skladišč orožja, streliva, goriva, komunalnih naprav, mehaničnih delavnic in vsega potrebnega za avtonomijo letališča, pa je bilo globoko pod goro Lička Plješivica, na keteri pa so bile instalirane naprave za zveze in radarski sistemi za potrebe letališča.Kaj vse se je v tem objektu dogajalo, vedo le redki. Nekaj let nazaj sem o tem objektu hotel izvedeti kaj več od bišega komandanta nekega drugega vojaškega letališča JLA. Sicer je za objekt 505 vedel, ga celo enkrat službeno obiskal, a o podrobnostih letaliških objektov in naprav tudi on ni vedel kaj več od mene.Zgodba o vesoljskem programu, ki naj bi se tam izvajal, se mi zdi malo verjetna.Je pa čisto mogoče, da je Jugoslavija tak program dokaj uspešno izvajala in ga iz različnih razlogov, predvsem finančnih, prodala američanom. Za Jugo bi bil tak projekt predrag.Vsaj izvedbeni del. Nedvomno pa je bil Herman Potočnik Noordung na tem področju svetovna avtoriteta . Omenjeni jugo- vesoljski program naj bi bil pravzaprav njegovo delo, zato se zgodba vsaj v nekaj segmentih dojema kot zelo verjetna.

15.4.2016—     + (1)     – (1)     Oceni korl 

mig 19 je bil takrat 'čudo tehnike' in nato je v teh zadevah zaostajal za rusi. glede slovenske 'industrije' pa še enkrat http://www.index.hr/vijesti/clanak/brojke-koje-razbijaju-mit-jugoslavija-nije-zivjela-od-industrije/816851.aspx. sicer pa so si amerikanci po 2 vojni pripeljali komplet inžinirjev ki je razvijal V1 in V2, tako da se mi zdi tole spet za lase privlečen mit....

15.4.2016Oceni korl 

hehe... in kak je bil ta 'relativno visok standard'? v bistvu pša avtor z tem naslovom priznava, da takoimenovana 'jugoslovanska industrija' ni bila sposobna preživljati državljanov in jim nuditi ta 'relativno visok standard' ... ki pa je bil do srede 60ih odvisen od ameriške humanitarne pomoči, potem od kreditov, no v 80ih je pa juga itakl bankrotirala in jo je počas vzel hudič.

15.4.2016–1     + (0)     – (1)     Oceni Pripomba 

Superiorna inteligenca spet bluzi ... Se moraš res do skrajnosti osmešiti?

začetnapredhodna Stran: 1/4naslednjazadnja

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava