DL: Nuša Derenda - Vsako dobro delo se ti enkrat povrne

11.4.2016 | 12:50

V letošnji akciji Ljudje odprtih rok, v kateri predstavljajo humanitarno delovanje posameznikov, skupin in podjetij na različnih področjih, so posebna komisija in bralci revije Ženska za darovalko leta izbrali Nušo Derenda, priljubljeno pevko iz Artič. Čeprav ima veliko obveznosti, se vedno rada odzove, ko jo vabijo na dobrodelne koncerte.

Kaj vam pomeni naziv darovalka leta?

Bila sem presenečena, ko so me poklicali in povedali, da sem kandidatka za ta naziv. Lepo je in dobro se počutim, ko vidim, da so opazili moje delo. V vseh teh letih, odkar sem na samostojni glasbeni poti, sem veliko nastopala na dobrodelnih prireditvah in darovala predvsem svoj čas. Če imaš veliko nastopov, če ti gre dobro, si pač rečeš, da boš v dobrodelne namene namenil čas, ki bi ga lahko preživel tudi drugače, z družino na primer.

Kako se odločite, na katerih dobrodelnih prireditvah boste nastopili, vsem nam je namreč jasno, da jih je enostavno preveč, da bi lahko na vseh, kamor vas vabijo?

Nikoli nisem delala posebne selekcije, vedno je bilo odločilno, če sem imela čas, torej, če sem bila na dan, ko so me vabili, prosta. Kakšno nedeljo sem šele na poti na dobrodelni koncert razmišljala, da bi lahko bila doma z družino. Vsaka taka stvar, ki jo narediš za druge, je dobra in verjamem, da se ti enkrat povrne.

Ali preverjate, kam gre denar od dobrodelnih prireditev?

Z leti sem resda postala bolj radovedna in sprašujem, komu je koncert namenjen, vendar nimam slabih izkušenj. Verjamem v dobro in da gre denar vedno v prave roke.

Ste pomanjkanje kdaj izkusili na lastni koži?

Midva z možem sva že od otroštva živela skromno, v pomanjkanju k sreči ne. Sama nikoli nisem bila potratna. Že kot otrok sem si želela malenkosti, seveda, ko sem kaj potrebovala, sem to dobila. Taka so bila tudi darila, ki sem jih dobivala za rojstni dan ali za Miklavža, tudi pod smrekico so me čakale kakšne mandarine in rožiči. Tudi moja otroka nista bila nikoli zahtevna. Zelo zgodaj sem sama začela služiti, peti sem začela konec osnovne šole. V srednji šoli nisem sproti zapravljala, ampak sem denar hranila za kaj večjega. Ne vem, ali je to sreča ali potrpežljivost. Sicer sem imela težave z oblačili in obutvijo, ker sem bila majhna in suha, imam tudi majhno nogo. Z mamo sva za posebne priložnosti največkrat hodili nakupovat v Zagreb in tam sva včasih cel dan iskali čevlje. Prvo leto, ko sem imela izpit, sem se peljala z očetovim jugom v Trbiž in si tam kupila prvo usnjeno jakno. Tudi s Frenkom sva bila že od začetka skupne poti varčna. Ko sva nastopala po Nemčiji, bi mene včasih brez njega tudi zaneslo. Poznam veliko glasbenikov, ki so igrali v tujini, a niso ničesar prihranili, ker so vse sproti zapravili.

Kako praznujete božič in novo leto?

Prazniki pri nas zdaj pomenijo zmedo, saj vedno delam. Ko sem bila še otrok, smo imeli na božični večer večerjo doma, potem smo šli k polnočnici. V Brežicah smo za ta praznik velikokrat obiskali sorodnike, velikokrat smo skupaj prepevali. Bilo je sproščeno in lepo, v spominu mi je ostalo predvsem druženje.

Kaj pa zdaj?

Zadnja leta na božični večer povabimo bližnje sorodnike, eno leto po moji, drugo po Frenkovi strani. Navadno spečem purana in pripravim kakšne posebne sladice in predjedi. Potice pa mi res ni treba delati, ker jo spečeta mama in tašča.

In silvestrovo?

Nikoli nismo doma. Letos bom nastopala že 33. leto zapored, in sicer na prostem v Kranju. Otroka ne poznata družinskega silvestrovanja, običajno sta bila pri tašči, kjer so bili še bratranci. Zadnja leta si večer tudi drugače organizirata. To je naš način življenja.

Letos sta se Frenkom praznovala 20-letnico poroke. Kako negujeta vajin odnos?

Poročena sva 20 let, skupaj sva 30 let. Vedno sva podpirala drug drugega. Že na začetku sem vedela, da ob njem lahko uresničim glasbene ambicije. Želela sem si karakterno močnega moškega in sem ga tudi dobila, čeprav je to po drugi strani naporno. Vseh 30 let se prilagajava in učiva, ob tem je pomembno, da ne izgubiva volje in da verjameva v skupno življenje. Ujela sva se na več načinov, tudi v postelji, kar obema veliko pomeni. Ključen je pogovor in včasih je prišlo obdobje, ko zanj nisva imela časa, kar je povzročilo tudi kakšen prepir.

Sinova Matevž in Gašper sta že skorajda odrasla, kako sta dojemala vašo kariero?

Marca bo Matevž star 20 let, Gašper pa 18. Oba sta športnika, Matevž igra nogomet, Gašper rokomet. Mogoče bosta kdaj rekla, da ni bilo prav, da sem bila toliko odsotna, a ključno se mi zdi, da držimo skupaj. V življenju ni nič ravno, vedno so vzponi in padci, važno je, da imaš pred sabo cilj. Naša fanta ne bežita od doma, tudi Matevž ima še vedno rad zavetje.

Matevž je začel stopati po vaših pevskih stopinjah. Kako kot mama gledate na njegovo odločitev?

Želim si, da bi delal, kar ga res veseli, in če je to petje, super. Nočem, da bi se že zdaj govorilo, da je že ne vem kakšen pevec. Petja in nastopanja se je šele začel učiti, za sabo ima nekaj nastopov, imel je priložnost, da se je pokazal, a potrebuje še nekaj let, da bo dozorel.

Mu je zaradi vas kaj lažje?

Mislim, da mu je težje, in jaz sem njegov največji kritik. Ničesar ne bo dosegel samo zato, ker je mama znana. V Sloveniji mu bo težko, zato bi rajši videla, da gre v tujino in se kali tam.

Na slovenski glasbeni sceni ste dobrih 15 let. V ne tako oddaljeni zgodovini se je zdelo, da pevke po 30. ali 40. letu niso več toliko atraktivne oz. seksi, da bi si moški na njih pasli oči, a danes je vse drugače. Kar nekaj vas je, ki ste videti izvrstno.

Mlade pevke, ki prihajajo, so dobre, me smo pa še bolj seksi, ker smo bolj zrele. Šalim se. Mislim, da je vse odvisno od tega, kako se ženska počuti. Že od 30. leta dalje bolj pazim na spanec, prehrano in gibanje. Več delam na sebi. Včasih sem lahko pojedla ogromen zrezek s pomfrijem, pa se ni nič poznalo, zdaj je drugače. Če se pregrešim, moram še nekaj tednov paziti. Lahko pa rečem, da tudi če bi počela karkoli drugega, bi ravnala enako. Ko sem bila mlajša, sem imela nekaj kompleksov, tujina pa mi je dala samozavest. Nisem obremenjena z leti, spoštujem mlajše in starejše pevke in žal mi je, da so se nekatere od njih umaknile. Tudi jaz sem že imela obdobja, ko sem si želela, da bi vsaj za pol leta nekam pobegnila, pa ni šlo. Zaenkrat mi še ni zmanjkalo energije, da bi nehala.

Kako obremenjujoče je javno življenje?

Nisem obremenjena in v javnosti nič ne igram. Tudi če grem včasih malo manj urejena v trgovino v Brežice, se ne sekiram, pa saj vsi vejo, da sem samo človek.

Z Anjo Rupel, Alenko Godec in Piko Božič ste pred kratkim posneli pesem Dobro se imej. Kakšna so pričakovanja?

Že pred 14 leti smo sodelovale. Lepo, da sta se Anja in Aleš Klinar spet spomnila na Alenko, Piko in name, tako smo se vsaj srečale, drugače se ne videvamo. Bomo videli, kako se bo pesem prijela, želimo posneti tudi spot.

Sta se s pred kratkim preminulo Simono Weiss poznali?

Osebno se nisva zelo dobro poznali, saj ko je ona imela največje uspehe pri nas, sem jaz pela še v tujini. Poznam njene pesmi, ki so jih ljudje dobro sprejeli, saj so ljudske in poslušljive. Na njenem vrhuncu sem čutila rivalstvo med njo in Heleno Blagne. Simona je enkrat na nepravem mestu ljudi povabila na svoj koncert, kar zdaj ni več problem, in zaradi tega so jo verjetno malo umaknili s scene. Ali pa je bilo tako samo videti in se je sama umaknila. Letos je njen starejši sin diplomiral in jaz sem pela na podeljevanju diplom. Simono sem opazila v publiki in mislila sem si, da je še vedno ista. Po prireditvi sem se o splošnih temah pogovarjala z njo in njenim možem, še s sinom sva se fotografirala. Kmalu po tistem sem slišala, da je zbolela. En teden po najinem srečanju je dobila diagnozo.

Kaj načrtujete v letu 2016?

S skladbo Grafit, ki jo je napisal Žiga Pirnat, sem sprejeta na Slovensko popevko, nastopila bom v orkestralnem delu. Obetajo se še nekatera presenečenja, o katerih je še prezgodaj govoriti. Veseli me, da so me povabili k ustvarjanju novega muzikala, ki naj bi ga premierno predstavili junija, o njem tudi ne morem še kaj več povedati. Mislim, da bo pestro in delovno leto, s puncami bomo posnele videospot za pesem Dobro se imej, sama bi rada posnela še videospot za pesem Ne kliči me v narodnozabavni preobleki.

Članek je bil objavljen v 52. številki Dolenjskega lista, 31. decembra 2015

Janja Ambrožič