DL: Kako zajetne so obč. uprave - NM: Preveč ne, premalo učinkoviti pa

29.2.2016 | 14:45

Vida Čadonič Špelič je marca zasedla mesto direktorice novomeške občinske uprave. (Foto: B. B.)

Najbolj je zaposloval Kovačič – Macedoni za zdaj pet novih – Ob reorganizaciji občinske uprave posegli tudi v nekaj izstopajočih plač

Občinska uprava Mestne občine Novo mesto ima danes 90 zaposlenih, kar je tri več kot ob koncu lanskega leta. Pri približno 36.000 prebivalcih to pomeni enega zaposlenega na vsakih 400 občanov.

V naš pregled števila novomeških občinskih uslužbencev smo želeli zajeti podatke ob poteku oz. začetku mandatov županov, se pravi ob koncih let 1994, 1998, 2002, 2006, 2010 in 2014. Žal podatka o številu zaposlenih za leti 1994 in 1998 na občini niso našli, saj je uslužbenec, ki skrbi za arhiv, na bolniški, so nam pa obljubili, da jih bodo posredovali takoj, ko bo mogoče. Prelom let 1994 in 1995 je še posebej zanimiv, saj je 1. januarja 1995 prišlo do ločitve upravnih enot in občin, pa tudi do prve delitve nekdanje velike novomeške občine, ki je takrat štela dobrih 60.000 prebivalcev.

Z ustanovitvijo občin Šentjernej in Škocjan se je število prebivalcev novomeške občine v začetku leta 1995 znižalo za približno 10.000, štiri leta kasneje pa še za dodatnih 10.000, saj so nastale občine Dolenjske Toplice, Žužemberk in Mirna Peč. Konec leta 1998 je bil za župana izvoljen Anton Starc, ob koncu njegovega mandata leta 2002 pa je občinska uprava štela 75 uslužbencev. Pri nekaj več kot 40.000 prebivalcih, kolikor jih je takrat imela MO Novo mesto, to pomeni enega občinskega uslužbenca na približno 540 občanov.

Do konca leta 2006, ko je mandat končal Starčev naslednik Boštjan Kovačič, je število občinskih uslužbencev naraslo na 96 (en uslužbenec na približno 430 prebivalcev). Takrat je mandat nastopil župan Alojzij Muhič, iz novomeške pa sta se izločili še občini Šmarješke Toplice in Straža, tako da se je število prebivalcev mestne občine znižalo na 35.000. Decembra 2010, ob koncu prvega Muhičevega mandata, je imela občinska uprava 86 zaposlenih (en uslužbenec na približno 410 občanov), konec leta 2014 pa 87.

Dveh vodij niso našli

V času mandata župana Gregorja Macedonija je bilo v občinski upravi na novo zaposlenih pet oseb, in sicer: direktorica (za določen čas, za mandat pet let), vodja urada za prostor (za nedoločen čas) ter tri osebe v kabinetu župana (vodja kabineta, svetovalka za stike z javnostmi in svetovalka za protokol), ki imajo pogodbo o zaposlitvi sklenjeno za čas trajanja mandata župana. V kabinetu župana so zaposlili še enega pripravnika (za osem mesecev), dva pa nameravajo v drugih uradih. »Morda se bomo odločili še za eno zaposlitev, in sicer na delovno mesto vodje urada za družbene dejavnosti, ki ga sedaj vodim sama, a le, če bomo našli kako zelo kompetentno osebo, ki pa je za zdaj še ne vidim,« pravi direktorica občinske uprave Vida Čadonič Špelič.

Na vprašanje, zakaj so se odločili za nove zaposlitve in ne prerazporeditve že zaposlenih uslužbencev, Čadonič Špeličeva odgovarja, da mesto direktorja do njenega prihoda (marca letos) sploh ni bilo zasedeno – opravljala ga je vršilka dolžnosti –, za kabinetna delovna mesta pa se ji zdi prav, da jih zasedejo novi ljudje z drugačnimi znanji in delom. Nova je tudi zaposlitev na mestu vodje urada za prostor in razvoj. Tudi to mesto je bilo po letošnji reorganizaciji uprave, ko so devet uradov združili v štiri, več mesecev nezasedeno. »Novi vodja ima bogate izkušnje in široko znanje s področja dela urada. K prijavi smo sicer povabili tudi naše zaposlene, a se za zasedbo delovnega mesta niso odločili,« pojasnjuje direktorica.

Štirim znižali plače

Na vprašanje o praksi zaposlovanja v zadnjem desetletju direktorica odgovarja, da je občinska uprava v preteklih letih na novo zaposlovala predvsem vodstveni ali pa politično profiliran kader. »Vodstvenega kadra je bilo v preteklosti v resnici preveč. Ko smo se lotili reorganizacije uprave, sem vodje povprašala o kritičnih točkah delovnega procesa in vsi po vrsti so izpostavili slab pretok informacij in slabo sodelovanje med uradi.«

Ob reorganizaciji je procese napredovanja zaposlenih v preteklosti preverila tudi inšpektorica za sistem javnih uslužbencev, ki formalnih napak ni ugotovila. »Smo pa v tem procesu nekatere zaposlene, ki so po višini plač izstopali, vseeno premestili na manj zahtevna delovna mesta, jim temu ustrezno znižali plače in tako na letni ravni prihranili plačo za enega uslužbenca. Trem osebam smo ob reorganizaciji plačo znižali za tri plačilne razrede, eni pa za šest. Z vsemi sem opravila pogovore. Ti niso bili prijetni, a nekateri so reagirali modro, vsaj enega moram zelo pohvaliti, nekateri pa zelo burno, z grožnjami. A na koncu so vsi ugotovili, da bi bila rada do vseh enako poštena. Ne moreš biti skoraj brez zadolžitev in imeti za deset razredov višje plače od nekoga s konkretnimi nalogami,« pravi direktorica.

Prosili smo jo tudi za splošno oceno usposobljenosti in števila zaposlenih. »Menim, da imajo uslužbenci ustrezna znanja, a vsi v preteklosti niso dovolj razvijali kompetenc, ki bi prinesle še večjo učinkovitost dela. Nihče ni od njih zahteval, da delo pripeljejo do konca. Povzetek študije iz leta 2007 pravi, da ljudje na tej občini ne vedo, zakaj hodijo v službo, niti ne čutijo potrebe po tem, saj jim nihče ni dal občutka, kako pomembno je njihovo delo za občane. Temu moramo posvečati več pozornosti. Samo število zaposlenih pa ni preveliko. Velika občina smo in država nam daje vedno več nalog. Ni nas preveč, bi pa morali biti učinkovitejši.«

Članek je bil objavljen v 47. številki Dolenjskega lista, 26. novembra 2015

Boris Blaić