DL: Turizem in kulturna dediščina - Naredili pionirski korak in zastali

28.2.2016 | 13:40

Profesor Harold Goodwin in docent Marko Koščak

Matjaž Pavlin in Igor Vizjak

Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajini si zasluži nadgradnjo in nadaljevanje – Slovenija potenciala dediščine ne izkorišča – Goodwin: Turizem še zdaleč ni dober posel

Po ocenah Unesca in svetovne turistične organizacije bo kulturni turizem do leta 2020 doživel največjo rast med vsemi zvrstmi turizma. Ta naj bi znašala kar 15 odst., panoga kot celota pa naj bi zrasla za približno štiri odst.

Slovenija je po indeksu Svetovnega ekonomskega foruma glede konkurenčnosti v turizmu na 33. mestu, in to predvsem zaradi dobre infrastrukture (17. mesto) in ohranjenosti okolja (23. mesto), po vključevanju kulturnih virov v turizem pa smo med 139 državami šele na 58. mestu.

Težav se v državi zavedamo in Slovenija si je v resoluciji nacionalnega programa za kulturo med ključne naloge zadala tudi oblikovanje destinacij kulturnega turizma. V to je navsezadnje vložila tudi precej javnega denarja, a obnovljeni kulturni spomeniki zdaj prepogosto brez vsebin samevajo in niso vključeni v turistično ponudbo krajev in regij.

Zato so v Slovenskem konservatorskem društvu in novomeški območni enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine prejšnji petek na gradu Grm pripravili okroglo mizo na temo vključevanja dediščine v turistično ponudbo in v goste povabili prof. Harolda Goodwina z Metropolitanske univerze v Manchestru v Angliji, ki je bil v devetdesetih letih 20. stoletja prek projekta Po poteh kulturne dediščine Dolenjske in Bele krajine aktivno vključen v prenos angleškega modela Heritage trails v Slovenijo.

Projekt Po poteh dediščine, ki je stekel v okviru takratne gospodarske zbornice, je ob finančni podpori večine občin v regiji predstavljal model t. i. produktnega destinacijskega menedžmenta. Čeprav je odigral pionirsko vlogo pri oblikovanju celostnega turističnega produkta regije, je leta 2008 po dobrem desetletju izvajanja zamrl.

Eden od zaključkov okrogle mize na gradu Grm je bila prav potreba po evaluaciji, obuditvi in nadgradnji projekta Po poteh dediščine, in sicer v okviru regijske destinacijske organizacije (Razvojni center Novo mesto), občine v regiji pa so udeleženci pozvali tudi k zagotavljanju več sredstev za obnovo kulturne dediščine, saj je ta v več kot 26 odst. skrajno ogrožena in ji grozi celo propad.

Kot je opozoril Matjaž Pavlin iz novomeškega Kompasa, se tudi državni denar za turistično promocijo porablja neenakomerno, država oglašuje le znamenitosti, turistično manj obiskane regije pa ostajajo zapostavljene.

Kot je poudaril Goodwin, je v izhodišču težav prepričanje, da je turizem dober posel. »Ni, v resnici je trd boj. Turizem se kot panoga zanaša na javno infrastrukturo, prispevka zanjo pa ne zmore.« To je potrdila tudi Jana Martinčič iz Parka Škocjanske jame, kjer bi brez državne pomoči in evropskega denarja, zgolj s prihodki, ki jih ustvarijo na trgu, ostali brez denarja za potrebna vlaganja.

Sicer pa ima sistem financiranja kulturne dediščine v Sloveniji in Evropi precej pomanjkljivosti, meni Izidor Jerala z novomeške občine. Sredstva so razdrobljena, pogreša pa tudi regijo, ki bi s skrbjo za kulturno dediščino skrbela za lastno prepoznavnost.

Članek je bil objavljen v 46. številki Dolenjskega lista, 19. novembra 2015

Boris Blaić