DL: (Ne)dovoljeno oglaševanje - Največjih in stalnih kršiteljev niso opazili

28.2.2016 | 16:00

Parkirna hiša Portoval je že leta prekrita z oglasnimi tablami, kot kaže, brez kakršnega koli nadzora. Izvajati bi ga moral občinski inšpektorat, ki se nahaja v rumeni stavbi ob njej, a bodo inšpekcijski postopek menda zagnali šele po našem poizvedovanju.

Občina iz naslova oglaševalskih taks letno pobere 28.000 evrov. Le koliko bi jih še lahko, ce bi plačevali vsi? In komu bo izrekla kazen v primeru, če se nedovoljeno oglaševanje dogaja na objektu v občinski lasti, četudi z njimi upravljajo javna podjetja? Razplet bo vsekakor še zanimiv.

Sodeč po odgovorih kabineta novomeškega župana Gregorja Macedonija, je področje oglaševanja v MO Novo mesto urejeno in zato sprememb ne načrtujejo. Zato toliko bolj preseneča dejstvo, da smo občini poslali sedem primerov oglaševanja ob večjih prometnicah v mestu in ugotovili, da gre v prav vsakem primeru za – kršitev! To se dogaja celo na objektih, ki so v občinski lasti. In takse, ki jih sicer plačujejo ponudniki oglaševanja, se stekajo mimo občinskega proračuna. Kdo tu ne opravlja svoje naloge dobro?

Z leti smo se na velike oglaševalske panoje že tako navadili, da je postalo skoraj samoumevno, ko je sleherni gradbeni oder prekrit z oglasi, prav tako marsikatera fasada ali kozolec ob pomembnejših cestah. Vse prav, če gre za legalno oglaševanje in če ima ne nazadnje kaj od tega tudi lokalna skupnost, zato smo se odločili preveriti, kako to področje ureja novomeška občina.

Na papirju dobro. Junija 2012 je začel veljati Odlok o oglaševanju na območju Mestne občine Novo mesto, ki ga je aprila 2013 dopolnil še Pravilnik o merilih za postavitev in obliko objektov za oglaševanje. Dokumenta določata, kakšne vrste oglasov je dovoljeno postaviti in kje, kdo lahko oglašuje ipd. Nadzor nad vsem skupaj izvajajo Inšpektorat Mestne občine Novo mesto, Ministrstvo za infrastrukturo oz. Inšpektorat RS za infrastrukturo.

OGLASI POVSOD, A TUDI LEGALNO?

Na območju novomeške občine imajo dovoljenja za oglaševanje (le) štiri podjetja: Europlakat, Nuoa, Konvikt in Tam-tam, zadnji ima v lasti tudi manjša plakatna mesta. Njihove logotipe lahko običajno zasledite ob oglasnem panoju, za svoje storitve občini plačujejo takse. A po mestu lahko opazite veliko različnih oblik oglasov, za katere ni povsem jasno, v čigavi lasti sploh so. Če gre za oglasno tablo denimo nekega podjetnika, ki jo ima na svojem objektu, v katerem izvaja dejavnost, to ni sporno. Kaj pa javni objekti, kot sta npr. parkirna hiša Portoval ali športna dvorana Marof?

Poleg teh dveh smo zabeležili še pet večjih primerov: površinsko zagotovo največji trije oglasi na zapuščeni stavbi Novi trg 6, oglasna tabla za že nekaj časa zaprto ribarnico v središču mesta, reklamno vozilo, parkirano kar na zelenici ob poti pri trgovini Tuš, jumbo oglasni pano na kolesih ob Ljubljanski cesti in velika oglasna površina na zasebni hiši ob križišču pri BTC in Hederi.

ZAZNALI LE ENO KRŠITEV

Vseh sedem posnetkov smo poslali na mestno občino in iz županovega kabineta prejeli pohvalo, da je občinski inšpektorat lani obravnaval 26 primerov nedovoljenega oglaševanja. »V ožjem mestnem središču so bili s pločcnikov odstranjeni vsi ulični trgovski A panoji, tako da izogibanje oglaševalskim panojem ni več potrebno. V letu 2015 je bilo do danes obravnavanih 20 primerov nedovoljenega oglaševanja, od tega tudi eden od sedmih fotografiranih primerov, tj. mobilna prikolica na Ljubljanski cesti. Od letos obravnavanih primerov mora Občinski inšpektorat realizirati še odstranitev te mobilne prikolice in še treh jumbo panojev ob Ljubljanski cesti,« so zapisali na občini.

Po uradni dolžnosti (torej brez prijave) je inšpektor s pločnikov v mestnem jedru umaknil t. i. A panoje in v nobenem primeru ni izrekel globe. V treh letošnjih primerih nedovoljenega oglaševanja ob Ljubljanski cesti pa je izrekel globe: za pravno osebo je predpisana globa v višini 4.000 evrov in za odgovorno osebo 1.500 evrov, inšpektor je oglaševalcem odredil tudi odstranitev spornih oglasov, a so ti še vedno tam. Gre za dve različni družbi, v primeru mobilne prikolice je to družba Sax reklame iz Ljubljane, ki ima poslovno enoto tudi v Krškem.

Kaj pa ostali? Kako je mogoče, da občinski inšpektorat, ki so ga lani zmotili manjši trgovski panoji na pločniku, hkrati ni opazil velikih oglasnih zaves na Novem trgu 6 ali še bolj presenetljivo množice oglasnih tabel na fasadi parkirne hiše Portoval, ki se, mimogrede, nahaja v neposredni bližini oz. cez cesto od sedeža občinskega inšpektorata, ki naj bi to področje nadziral? Na novomeški komunali smo izvedeli, da parkirno hišo »le upravljajo«, da z oglaševanjem nimajo nič, objekt so dobili od občine in »table so bile takrat že gor«. Koliko taks za oglaševanje bi v vseh teh letih lahko pobrala občina, pa jih ni?

Za ugotovljene kršitve občinskega odloka o oglaševanju, »kjer pravne in fizične osebe, ki že imajo nameščene objekte za oglaševanje, pa zanje nimajo dovoljenja ali sklenjene najemne pogodbe z Mestno občino Novo mesto in v roku treh mesecev po uveljavitvi pravilnika niso uredile oglaševanja skladno s pravilnikom, se predpiše globa v višini 1.000 evrov na objekt za oglaševanje.« Tako se glasijo predvidene kazni na papirju.

LETNO SE NABERE 30 TISOČAKOV

Če nic drugega, gre za nelojalno konkurenco tistim, ki se predpisov držijo, dodajajo večji ponudniki oglaševalskih storitev, kot sta Europlakat in Tam-tam. Direktor zadnjega, Tomaž Drozg, je pojasnil, da za oglaševanje na njihovih panojih posamezni naročnik plača 3,57 evra (brez DDV) na dan, v ceno pa so vključene tudi dajatve: »Za naše plakatne površine plačujemo takso, ki se obračuna glede na vrednost točke in kvadrature oglasne površine. V našem primeru mestnega plakata je to 0,537 evra (brez DDV) na dan. Občini torej plačujemo občinsko pristojbino za oglaševanje, skladno z veljavnim občinskim odlokom, razen v primeru vsebin, ki jih občina podpira – tu gre predvsem za kulturo in humanitarnost.« Tak primer bo denimo decembrska akcija Petarde? Ne, hvala!. Oglaševanje na Europlakatovih jumbo panojih, velikih 12 kvadratnih metrov, mora naročnik plačati približno od 47 do 70 evrov na teden, cena se spreminja glede na sezono in lokacijo, prav vsaka pa vključuje tudi dajatve. In koliko denarja se na tak način steka v občinsko blagajno? »Letno občina iz tega naslova odmeri okrog 28.000 evrov takse,« odgovarjajo v županovem kabinetu.

Trideset tisočakov letno ni majhen znesek, če pomislimo na nenehno varčevanje v javni upravi, s katerim postrežejo ob vsakem vprašanju, zakaj v vrtcih nimajo denarja za nakup potrebščin ali zakaj kakšno lokalno društvo za svojo dejavnost prejme le okoli 500 evrov na leto. Znesek pa bi bil verjetno lahko precej večji, če bi se vsi držali pravil, na začetku vsaj omenjenih občinskih odlokov. Tam-tamov direktor Drozg primere nedovoljenega oglaševanja komentira z besedami, da je težava tudi v nedorečeni zakonodaji na državni ravni. Da so med mesti glede tega določene razlike, priznava tudi namestnik direktorja Europlakata Boštjan Bercan, ki pa je poudaril: »Po naši oceni je težava predvsem izvajanje nadzora nad tem, ali se to ureditev ustrezno izvaja v praksi.«

Novomeška praksa se glasi: »Šest od sedmih fotografiranih primerov še nismo obravnavali, jih bomo pa upoštevali kot pobudo za uvedbo inšpekcijskega postopka z namenom ugotovitve legalnosti postavitve objektov za obveščanje in oglaševanje.« Nadaljevanje torej sledi.

Članek je bil objavljen v 47. številki Dolenjskega lista, 26. novembra 2015

Besedilo in fotografije: Mirjana Martinovič