DL: Med najbolj ogroženimi - Lani samomor storilo kar 388 ljudi

20.2.2016 | 13:30

V Sloveniji je samomor še vedno (pre)pogost razlog za smrt. Odločitev za to dejanje in pot do njega je za posameznika boleča, velikokrat tudi osamljena. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je pri nas za posledicami samomora lani umrlo 388 ljudi (325 moških in 63 žensk).

Statistika sicer beleži upad samomorilnega količnika in najnižji količnik nasploh od leta 1965 dalje. Pri regijah glede večje ogroženosti izstopajo Novo mesto, Maribor, Murska Sobota in Celje, povsod pa so bolj ogroženi moški.

Partnerske organizacije v javnozdravstvenem projektu MOČ (Nacionalni inštitut za javno zdravje, Nacionalno združenje za kakovost življenja OZARA Slovenija, UP Inštitut Andrej Marušič – Slovenski center za raziskovanje samomora in Slovensko združenje za preprečevanje samomora) so na nedavnem posvetu osvetlile problematiko samomora.

OSAMLJENOST UBIJA

Letošnje geslo ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora Podajmo roko – rešimo življenje spodbuja k razmišljanju o vlogi pomoči in podpore pri preprečevanju samomora. »Pozitiven učinek in spremembo lahko dosežemo, če ogroženim posameznikom pokažemo, da nas zanje skrbi in da nam ni vseeno. Osamljenost poveča tveganje za samomor, trdne in pristne vezi med ljudmi pa lahko delujejo varovalno,« poudarja vodja projekta MOČ z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in nacionalna predstavnica pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora doc. dr. Saška Roškar. Dodaja še: »Čeprav je neformalna pomoč prijateljev in bližnjih lahko ključna, pa ni vedno dovolj, da bi pomagali nekomu, ki je samomorilno ogrožen. Dostikrat so potrebne strokovne oblike pomoči.«

OBSEŽNA KAMPANJA

V Nacionalnem združenju za kakovost življenja OZARA Slovenija bodo ta in prihodnji mesec pripravili obsežno nacionalno kampanjo na temo duševnega zdravja. Verjetno prva celostna tovrstna slovenska kampanja bo zajela pripravo in razdeljevanje informativnih zloženk, nameščanje plakatov različnih dimenzij ter predvajanje radijskega in televizijskega spota. V več kot 25 slovenskih krajih bodo namestili 170 plakatov velikega formata in še vsaj trikrat toliko plakatov manjših dimenzij. Kampanjo so s podporo pri brezplačnem plakatiranju podprle tudi občine Novo mesto, Krško in Brežice.

Ena ključnih pridobitev pri zagotavljanju novih storitev na področju duševnega zdravja se v projektu MOČ nanaša na vzpostavitev psiholoških svetovalnic, v katerih so storitve za posameznike, pare in družine v času trajanja projekta širše dostopne in tudi brezplačne. Tako so pod okriljem Centra za psihološko svetovanje Posvet, ki deluje v okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, vzpostavili mrežo devetih psiholoških svetovalnic, ena je tudi v Sevnici. Po podatkih poslovne vodje svetovalnic Mojce Vatovec so od februarja do avgusta letos v vseh svetovalnicah sprejeli 712 klientov, med njimi je 26 odst. moških in 74 odst. žensk.

Kot je napovedala Nuša Konec Juričič, vodja delovne skupine za duševno zdravje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, se je sredi septembra začela še ena od dejavnosti mreže svetovalnic, saj so v Ljubljani in Celju začele delovati strokovno vodene izkustvene skupine za starše in ločene starše. Tudi te bodo za udeležence brezplačne. Za vključitev v skupino v Ljubljani se lahko zainteresirani prijavijo na telefonski številki 031 704 707, za vključitev v skupino v Celju pa na telefonski številki 031 778 772. Ena od skupin, ki že deluje v Ljubljani, je tudi skupina za žalujoče.

Področje, ki mu v projektu MOČ namenjajo posebno pozornost, je izobraževanje strokovnjakov. Ključno za preprečevanje samomora je namreč, da tisti, ki prihajajo v stik z ranljivimi, znajo pravilno reagirati, so še zapisali v sporočilu za javnost na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Članek je bil objavljen v 45. številki Dolenjskega lista, 12. novembra 2015

J. A.