DL: Sadjarska kmetija Uhan - Kmetijstvo moraš imeti rad

7.2.2016 | 16:40

Kmetijstvo je specifična panoga, ki jo moraš enostavno imeti rad, pravi Marjetka Uhan. (Foto: J. S.)

Kmetijstvo je specifična panoga, ki jo moraš enostavno imeti rad, pravi Marjetka Uhan. (Foto: J. S.)

Del svežega sadja predelajo v sokove, kis, suho sadje in marmelade. (Foto: J. S.)

Del svežega sadja predelajo v sokove, kis, suho sadje in marmelade. (Foto: J. S.)

Pri Uhanovih v Rodinah pri Trebnjem so leta 1992 zasadili prvi nasad jabolk, takrat na enem hektaru. Danes imajo že osem hektarov nasadov sadja, od tega okrog pet hektarov jabolk, hektar in pol breskev, hektar češenj in nekaj malega hrušk. Na leto tako skupaj pridelajo okrog 200 ton sadja, še vedno v okviru družinske kmetje, saj večino dela opravijo sami, poleg zakoncev Uhan, tj. Marjetke in Marjana, še sin in tri hčere.

S pridelavo sadja se intenzivno ukvarjajo zadnjih 15 let, ko so se leta 2000 iz poljedelske in živinorejske kmetije preusmerili v sadjarstvo. Število nasadov so tako postopoma povečevali, zaradi povpraševanja so širili tudi vrste in sorte sadja, ki ga zagotavljajo praktično skozi vse leto. Prve so junija zrele češnje, v juliju in avgustu dozorijo breskve, konec poletja in v jeseni še hruške, že avgusta pa tudi jabolka, ki jih skladiščijo v lastni hladilnici ter jih tako prodajajo od avgusta in vse do maja. »Naš cilj je pridelati čim več svežega sadja in takega tudi prodati, kar ga ostane, pa gre v predelavo. Predelamo izključno naše sadje, po naravnih postopkih, brez konzervansov in dodatkov,« razlaga Marjetka Uhan. Tako poleg svežega sadja nudijo še sušenega, jabolčni sok in kis ter različne marmelade.

Za zagotavljanje kakovostnega pridelka pa brez vloženega dela in znanja ne gre. »Spremljati je treba vremenske pogoje, v nasadih je potreben stalen nadzor zaradi različnih vrst in sort sadja, saj imajo vsaka svoje zahteve, pomembni so tudi lokacija, teren, vrsta nasada in gostota, številni naravni in človeški dejavniki pa še kaj bi se našlo, kar na koncu vpliva na pridelek,« pripoveduje Uhanova.

Da bi pridelali dovolj kakovostnega sadja, imajo nasade zavarovane s protitočnimi mrežami, urejeno je tudi namakanje. »To so naložbe, brez katerih danes ne moreš,« pravi Uhanova, saj le tako lahko svojim strankam vsako leto zagotovijo dovolj lastnega sadja. Toča in suše so namreč vse pogostejše, poškodovano sadje pa ni primerno niti za predelavo. »Tako kot dobre salame ne moreš narediti brez dobrega mesa, tudi dobrega kisa ali soka ni brez kakovostnega sadja,« dodaja.

Dejavnost sicer zahteva nenehna vlaganja v posodobitev opreme, tudi načrtov in želja nikoli ne zmanjka. Želijo si, da bi uredili polnilno ali predelovalno linijo, obnoviti bo treba tudi nasade, saj se ti z leti izrodijo. »Približno tretjina je starih 15 let, zato bo treba načrtovati njihovo obnovo. Pripravljenih imamo še nekaj kmetijskih površin, saj je dobro tudi kolobariti, hkrati pa lahko z novimi nasadi sorte prilagajamo trenutnemu povpraševanju,« pojasnjuje Uhanova. Pri jabolkih je denimo danes več povpraševanja po starih sortah, imajo jih že okrog 150 sadik.

Pri Uhanovih imajo še kmetijsko trgovino in nekaj kokoši nesnic, pridelujejo tudi krompir in čebelarijo. Svoje pridelke tržijo sami, sadje prodajajo doma in kupcem iz lokalnega okolja, dobavljajo ga tudi šolam in javnim zavodom. Kot pravi Uhanova, je konkurenca ostra, predvsem na račun trgovskih centrov, kjer po nižjih cenah nudijo sadje z vsega sveta. A s svojo dejavnostjo so kljub temu zadovoljni. »Trudimo se, da je naše sadje kakovostno, ne samo lepo, ampak tudi okusno, « pravi in dodaja, da je kmetijstvo specifična panoga, ki jo moraš enostavno imeti rad.

Članek je bil objavljen v 44. številki Dolenjskega lista, 5. novembra 2015

Joži Sinur

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

7.2.2016+1     + (1)     – (0)     Oceni sadjar 

Bil pri njih. Zelo prijazni in delavni ljudje.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava