DL: Gojitelj bio šitak - Ko je ostal brez dela, si je našel delo

23.1.2016 | 12:45

Ivan Volčjak (Foto: M. L.-S.)

Ko je zaradi smrti lastnika podjetja, za katerega je opravljal avtoličarska dela, ostal brez dela, je Ivan Volčjak pristal na zavodu za zaposlovanje. 16 let je kot samostojni podjetnik vodil servis vozil in motorjev v Šalki vasi pri Kočevju in ni bil pripravljen mirno čakati na zavodu na upokojitev. Zato je začel po internetu iskati, kaj bi lahko počel, pri tem pa naletel na gobe šitake.

Japonske nazobčanke ali šitake (Lentinula edodes) so ene najbolj razširjenih gojenih zdravilnih gob. Komercialno gojenje šitak danes poteka predvsem na pasteriziranih in steriliziranih podlagah oziroma substratih, katerih glavna sestavina je žaganje, že več kot tisoč let pa je staro njihovo gojenje na masivnem lesu. Takšnega klasičnega gojenja na deblih se je lotil tudi Ivan.

NIZKI STROŠKI INVESTICIJE

Za gojenje gob šitak, ki imajo širok spekter uporabnosti v kulinariki, znane pa so tudi kot zdravilne rastline predvsem po svojem izrazito spodbujevalnem učinkovanju na imunski sistem, se je odločil predlani. Začetna investicija ni bila velika, kar se mu je zdelo zelo pomembno. Drva je sicer moral kupiti, prav tako dva pršilca in dva ventilatorja in seveda micelij. A najpomembnejše, zaradi česar se je ob razmeroma nizkih stroških začetne investicije odločil za gojenje gob, je bilo, da je imel prostor. V domači hiši je namreč imel kar 140 m2 neizkoriščenega prostora, kjer je zlahka uredil prostor za gojenje. Še dodatno pa so ga h gojenju šitak spodbudili njihovi zdravilni učinki, ni pa bilo tudi zanemarljivo, da je gojenje na drevesnih deblih zanimivo ter da ga lahko opravljajo tudi čisti začetniki brez posebnih pripomočkov in predhodnih izkušenj.

UČINKA NI TAKOJ

Za gojenje šitak je potrebno drevesno deblo, micelij oziroma seme za gojenje šitak, ki ga je Ivan nabavil v Naklem, ter poleg primernega prostora še folija za živila, s katero se prekrije oba stranska konca na pol metra nažaganih debel, na katera se prej nasuje micelij in žaganje. Les mora biti svež in od zdravih dreves listavcev, kot so: hrast, bukev, gaber, jelša, javor, topol in breza. Je pa med njimi, kot pravi Ivan, razlika. »Hrast potrebuje dve leti, da preraste, ker je trd, breza preraste že po pol leta, vendar pa jo je treba zato že na dve leti zamenjati. Na bukovih deblih gobe rastejo štiri leta,« pravi in dodaja, da bo tudi sam vztrajal štiri leta.

Šitake je začel gojiti na 50 m2, kjer rastejo na 8 m3. »Nastavil sem jih predlani, letos pa sem jih začel pobirati. Preraščanje traja od leta do leta in pol,« pravi o času, ki je potreben, da gobe začnejo rasti. Priznava, da je pričakoval, da jih bo več, a kot pravi, se letos še uči in je kljub temu zadovoljen. »Nekateri imajo doma po dva ali tri debla, a pravijo, da jim gobe ne rastejo oziroma da jim slabo uspevajo,« pravi o gojiteljih, ki imajo debla doma v kleteh ali na prostem, v senčnem in vlažnem delu vrta, ki je tudi primeren prostor za gojenje šitak. »Pri meni imajo prek celega leta pogoje za rast,« pravi, ponosen na doseženo, kar sicer ni prišlo takoj, je pa danes učinek viden v tem, da je edini gojitelj šitak na Kočevskem, ki gobe tudi prodaja. Prodaja jih vsako soboto in sredo na kočevski tržnici.

»Ljudje, ki poznajo šitake, jih vedno z veseljem vzamejo,« pravi. Šitake so namreč aromatične gobe, ki so primerne za pripravo juh, omak in rižot, odlične so, kot pravi Ivan, panirane in z jajčki, zelo okusne so tudi posušene, sicer pa so užitne tudi surove. Mnogi njegovi kupci pa po šitakah posegajo tudi zaradi njihovih zdravilnih lastnosti. Pospešujejo namreč delovanje jeter, dobrodejno vplivajo na srce in ožilje, zmanjšujejo holesterol in znižujejo krvni tlak, poleg protivnetnega delovanja pa naj bi zaviralno delovale tudi na rakava obolenja.

Članek je bil objavljen v 42. številki Dolenjskega lista, 22. oktobra 2015

M. Leskovšek-Svete