DL: Skropucala namesto kolesarskih stez

30.12.2015 | 14:00

Kolesarjem in obenem tudi avtomobilistom namenjen s posebnimi oznakami opredeljen del vozišča na Seidlovi cesti ni kolesarski pas in ne prispeva bistveno k varnosti kolesarjev, posebej kritičen pa je izvoz s kolesarske steze na vozišče takoj za prehodom za pešce po križišču. (Foto: I. Vidmar)

Se občina z unikumom, kakršnega so narisali na Seidlovi cesti, trajno odpoveduje kolesarskim stezam? Prometna zakonodaja takih rešitev ne pozna ... Varnost je prvi pogoj za razmišljanje o uvajanju in vzpodbujanju alternativnih oblik prometa, kar še posebej velja za kolesarjenje. Poleg le kolesarjem namenjenih kolesarskih poti, ki jih pri nas skoraj ne poznamo, so zares varni le kolesarske steze in kolesarski pasovi, ki so namenjeni izključno kolesarjem, zasilne rešitve, kakršen je tako imenovani sistem »sharrow«, pa bistveno ne pripomorejo k varnosti kolesarjev, razen da oznake ob robu vozišča in znaki z napisom Pozor, kolesarji na cesti! voznike opozarjajo na najbolj ranljive udeležence v prometu.

Tudi z zakonskega vidika tako imenovani sistem »sharrow« nima nobenih pravnih posledic, saj ga noben zakon niti omenja ne. Kljub temu so se ga Novomeščani, ki kolo uporabljajo v vsakdanjem življenju in ne le v rekreativne namene, ko so z njim rešili problem prepovedi kolesarskega prometa v Kandiji, razveselili, saj tam zaradi nezmožnosti širjenja ceste in ureditve kolesarske steze kaj drugega niti ni možno urediti. A že tedaj so kolesarji iz mest, kjer so imeli več izkušenj s tovrstnimi rešitvami, opozarjali, da je sistem »sharrow« za investitorje in upravljavce cest postal priročna in cenena rešitev za urejanje kolesarskega prometa povsod tam, kjer bi morali in bi lahko zgradili kolesarske steze.

Kot kaže, se to že dogaja tudi v Novem mestu, kjer je avgusta nekaj podobnega sistemu »sharrow« dobila Seidlova cesta od križišča s Koštialovo pa do Plave lagune. Gre za menjavanje petmetrskih območij s polno ločilno črto s talnim obarvanjem v rdeči barvi in prekinjeno črto na 20 m dolgih odsekih.

Na spletni strani novomeške občine so zapisali: »Trajen ukrep, ki ga je mestna občina Novo mesto že izvedla v avgustu, je umestitev kolesarskega pasu na Seidlovi cesti.« Pri tem zbodeta predvsem dve besedi. Z besedo trajen dajejo vedeti, da je to tako rekoč končna rešitev za to precej prometno cesto, ki je tudi pomembna šolska pot oziroma edina racionalna kolesarska pot, ki otroke iz Ločne in Mačkovca povezuje z Osnovno šolo Center. Gre za sporočilo, da so se odpovedali načrtom, da bi ob tej cesti zgradili kolesarsko stezo.

Drugi sporen izraz pa je kolesarski pas. Kolesarski pas je po definiciji vzdolžni del vozišča, ki je označen z ločilno črto in je namenjen izključno prometu koles in koles s pomožnim motorjem. Ne glede na to, kako je na Seidlovi cesti označen kolesarjem namenjen del ceste, to ni kolesarski pas, saj ta del vozišča od ostalega ni ločen z neprekinjeno črto in je tako namenjen tudi avtomobilskemu prometu.

Da taka ureditev kolesarskega prometa ni dobra in še manj varna, opozarjajo tudi člani Novomeške kolesarske mreže, ki so kot odziv nanjo protestno s kolesi legli na cesto in s tem opozorili na ranljivost in ogroženost kolesarjev v mestnem cestnem prometu.

Predsednik Novomeške kolesarske mreže Marko Arnuš pravi, da se ob taki ureditvi zastavlja vrsta vprašanj: »Kakšna so navodila udeležencem v prometu za uporabo vozišča na Seidlovi? Kako avtošole in izpitna komisija za vozniški izpit obravnavajo novost v slovenskem prostoru? Kako veščino uporabe vozišča na Seidlovi posredovati otrokom, ki opravljajo kolesarski izpit, družinam z majhnimi otroki, starejšim kolesarjem in avtomobilistom? Kakšne so morebitne pravne posledice ob nesreči z udeležbo kolesarja? Kako bo občina v prihodnje označevala vozišča in kolesarsko infrastrukturo po mestu? Se lahko nadejamo še kakšnega zlitja kolesarskih označb na cestah? Kdaj lahko pričakujemo naslednji označevalski unikum? Kdaj bo občina s polno odgovornostjo pristopila h gradnji ustreznih, varnih in enotnih kolesarskih površin? Zakaj se kljub označbam na vozišču velik del mestnih kolesarjev po Seidlovi še vedno raje vozi po pločniku?«

Članek je bil objavljen v 38. številki Dolenjskega lista, 24. septembra 2015

Igor Vidmar