DL: Ob 20-letnici občine - Cilj Radka Luzarja: v mandatu sto novih delovnih mest

29.11.2015 | 15:00

Radko Luzar (Foto: L. M.)

Ob Jernejevem, ko občina Šentjernej praznuje svoj občinski praznik, smo župana Radka Luzarja povprašali, kako gleda na največjo turistično, športno in kulturno prireditev v občini, kako ocenjuje razvoj občine ob 20. rojstnem dnevu, kakšna je njegova vizija razvoja šentjernejske doline in še marsikaj.

Kaj Šentjernejčanom pomeni Jernejevo?

»To je tradicija, ki je ne smemo prekiniti, saj Šentjernejčani radi delamo in smo pridni ljudje, radi pa se tudi poveselimo in praznujemo, kar je priložnost za Jernejevo. Pestro je dva tedna, do 24. avgusta, ko se bo zvrstilo 48 različnih dogodkov, ki so vsi brezplačni, tako da se bo gotovo za vsak okus našlo nekaj. V občini deluje kar okrog šestdeset društev, ki so zelo zagnana, za Jernejevo pa se rada predstavijo tako v povorki kot na svojih prireditvah. Jernejevo Šentjernejčanom res veliko pomeni.»

Letos vaša občina praznuje okroglo obletnico delovanja – 20 let. Kako ocenjujete njen razvoj?

»V dvajsetih letih županovanja mojega predhodnika Franca Hudoklina je bilo nedvomno veliko narejenega. Občina je napredovala gospodarsko, veliko je bilo narejenega na infrastrukturnem področju, a zadnja leta je marsikaj že tudi nazadovalo, zlasti dobri odnosi med ljudmi, brez tega pa ni nič. Po petih mandatih enega župana je bil po mojem mnenju že skrajni čas, da v občino pride nov veter in da vrnemo med nas poštenje in pravičnost. V politiki pri odločitvah nemalokrat prevladajo strankarski ali kaki drugi privatni interesi in tudi zato menim, da bi moralo biti županovanje omejeno na dva mandata. Kar je več, je preveč, ker se ustvarijo neke naveze, povezave, ki niso zdrave. Kot vsako društvo tudi občina po toliko letih potrebuje nove ideje, torej novo vodstvo. Ljudje so me izbrali in trudim se upravičiti njihovo zaupanje, jih povezovati in motivirati ter preseči razlike, ki pa so tudi nekaj normalnega v vsaki družbi.«

Prejšnji župan Franc Hudoklin je bil letos predlagan za častnega občana, a do te odločitve v občinskem svetu ni prišlo. Kako to komentirate, menite, da bi si ta  časten naziv zaslužil?

»Predlog je res prišel, a občinski svet ga ni zavrnil, saj o njem ni glasoval, ker je tak izbor naredila že mandatno-volilna komisija. Menim, da je Hudoklin zaslužen za napredek občine, ki je viden, a nekatere odločitve so bile tudi napačne in je zaradi njih še vedno veliko hude krvi med občani, marsikaj je še treba razčistiti. Zato menim, da še ni pravi čas in da ni nič zamujenega, če tovrstnega priznanja ni prejel že letos.«

Seje občinskega sveta so še vedno zelo pestre in čeprav formalno koalicije in opozicije ni, se politična delitev čuti. Ste si tako predstavljali delo sveta?

»Pričakoval sem, da bo občinski svet v novi sestavi, v kateri je veliko novih obrazov, vseeno deloval drugače, bolj enotno, bolj v dobrobit občine. Prepričan sem bil, da bomo enotno podprli ključne projekte, a politika v Šentjerneju še vedno močno deli ljudi. To otežuje delo, a vseeno sem optimist.«

Kakšne so izkušnje po skoraj letu dni županovanja - je delati v gospodarstvu drugače kot v politiki?

»Razlike so gromozanske, še večje, kot sem pričakoval. V gospodarstvu je treba vsak evro prislužiti, zato celotno podjetje dela v tej smeri, vsi zaposleni so motivirani za dobro delo. Javni sektor je čisto nekaj drugega – denar prihaja, plače so, pa ni važno, kaj je bilo narejenega in kaj ne. V gospodarstvu sem bil navajen tudi hitrejših odločitev in če so bile prave, tudi rezultati niso izostali. V politiki pa gre vse prepočasi, pravne poti so včasih nelogične, komplicirane, vsebino in bistvo našega dela na občini pogosto zameglijo in zaustavljajo neke procedure, različni strankarski interesi … V politiki pogrešam več zdrave kmečke pameti, ki v gospodarstvu še vlada – vodilo mora biti trdo in pošteno delo, da se obnašamo kot doma, v svojem gospodinjstvu: živimo primerno svojim zmožnostim, pomembne odločitve dobro premislimo, se ne brezglavo zadolžujemo ipd. Tega žal nasploh manjka v naši družbi.«

Kako pa varčujete v šentjernejski občinski upravi? Neke poteze ste že morali potegniti, da je občina postala likvidna in tekoče plačuje vse obveznosti?

»Zadovoljen sem, da je občina s 30. julijem postala likvidna, kar pomeni, da je pokrila dobrih 550 tisoč evrov obveznosti, ki jih je pustil predhodnik. To je rezultat strogega varčevalnega programa in gospodarnega ravnanja. Tako bomo delovali tudi naprej. Proračun za 2015 je strogo varčevalno naravnan, racionalizacijo smo naredili, kjer se je dalo. Med drugim smo se dogovorili za bistveno nižjo najemnino občinskih prostorov, občinskemu podjetju Ekološki družbi Šentjernej smo z novo opremo in kadrovsko okrepitvijo dali boljše možnosti za delo, s čimer bo občina privarčevala marsikakšen evro. V občini potekajo mnogi projekti, mnogi so v načrtu, res pa je, da je splošna gospodarska situacija v državi težja kot nekoč in da se občina, ker je že maksimalno zadolžena, ne more več zadolževati, brez lastnega deleža pa ne moremo izpeljati nobenega projekta, ki bi ga sicer podprla Evropa.

Pomembno nalogo vidim v vzpostaviti nove industrijske cone v Šentjerneju - moja predvolilna obljuba je bila sto novih delovnih mest v tem mandatu in rad bi jo uresničil. Brez zdravega gospodarstva ni napredka občine, nova delovna mesta pomenijo nove ideje, rast občine v vseh pogledih. Vesel sem, da zanimanje obstaja, male obrtnike in podjetnike je treba le izbezati iz njihovih garaž in delavnic ter jim dati možnost, da se širijo in napredujejo. To je naloga lokalne skupnosti.«

Članek je bil objavljen v 33. številki Dolenjskega lista, 20. avgusta 2015

L. Markelj