DL: Tudi sami uspeva ohranjati kmetijo

26.11.2015 | 14:45

Draga Ponikvar se rada udeležuje tudi tekmovanj, kakršno je bilo tekmovanje v kuhanju čušpajsa v občini Kostel. (Foto: M. L.-S.)

Ko je Draga Ponikvar pred šestimi leti ovdovela, je ostala na domači kmetiji sama za vse. Pri večjih delih ji sicer pomagajo njeni štirje otroci, a kot pravi, ima vsak svojo službo in svoje življenje, zato je ohranjanje kmetovanja na kmetiji na Velikem Osolniku v občini Velike Lašče predvsem njena skrb.

Vendar Dragi ni težko. »Navajena sem delati,« pravi. Po rodu je Gorenjka in tudi sama doma s kmetije, sicer manjše, kot je na Velikem Osolniku, kamor je prišla po poroki pred 36 leti iz Blok. V moževi rojstni vasi njuna kmetija ni bila edina in še danes ni največja. »Ena kmetija je večja,« pravi Draga, ki ima štiri hektarje obdelovalne zemlje in dva hektarja gozda, redi pa govejo živino, konje, zajce in kokoši, pred moževo smrtjo pa sta imela tudi prašiče. Danes ima eno kravo in štiri bike, ki jih redi za zakol, za zakol ali za rejo doma pa redi tudi žrebeta. Trenutno ima eno žrebetno kobilo, petletno žrebico in ponija, ki pa je, kot pravi, sinov, vse živali pa ima v hlevu. »Prej smo imeli konje na paši,« pravi o času pred moževo smrtjo in zaposlitvijo vseh otrok, ko je bilo za selitev živali s pašnika na pašnik in vsa druga opravila na kmetiji še dovolj rok.

»Kmetija je še moja. Upam, da jo bo kdo prevzel,« pravi Draga. Morda bo to sin, ki živi doma in je sedaj tako kot njegova žena zaposlen, morda pa se bo za kmetovanje, kot pravi, odločil vnuk. »Od tega cela družina ne more živeti, tudi sama bi težko, če ne bi imela pokojnine po možu,« priznava. In to čeprav Draga pridela krompir in vso ostalo zelenjavo za celo družino, da ima svoja drva, da uveljavlja subvencije za OMD in da sama poskrbi za krmo za živali. Pri tem so ji v pomoč njen traktor in delovni stroji za nakladanje, oranje in brananje, ko gre za košnjo, pa Draga še vedno vzame v roke tudi ročno koso. »To je malo zaradi terena, predvsem pa za dušo in veselje,« pravi. Zato se je tudi letos že osmo leto zapored udeležila  tekmovanja v košnji na star način, na katerem je že nekajkrat zmagala ali pa osvojila drugo mesto kot letos. V Kostelu, kjer poteka tekmovanje v košnji z ročno koso, se je letos že četrtič udeležila tudi tekmovanja v kuhanju kostelskega čušpajsa, sicer pa se udeležuje tudi prireditev v domači občini, kakršna bo že kmalu Bučno-marmeladni dan, na katerem je lani s sotekmovalko za bučno juho osvojila prvo mesto.

Na že tradicionalni jesenski prireditvi Društva podeželskih žena Velike Lašče, katerega članica je tudi Draga, in sicer že vse od njegove ustanovitve, ji je lani prvo mesto prinesla tudi njena 30 kg težka jedilna buča. Pred nekaj leti ji je uspelo  pridelati celo 52 kg težko bučo, a kot pravi, vsako leto bog tako obilno ne obdari. Bo pa letos, kot kaže za sedaj, pridelala veliko sadja, iz katerega bo pozimi, ko bo imela več časa, kuhala žganje. Odvisno od letine ga vsako leto nakuha od 50 do 100 litrov, lahko tudi več, čeprav je njen sadjevec odličen, pa ga ne prodaja. »Če bi kaj proizvajala in prodajala, bi imela takoj davkarijo za vratom,« pravi. Zato tudi domačih salam, ki jih dela iz govejega in svinjskega mesa, ne prodaja. Jih je pa dala lani oceniti in z bronastim priznanjem, ki ga je prejela na ocenjevanju v gostilni Škrabec na Robu, je zadovoljna. Njen kruh, ki ga tudi daje na ocenjevanja, je namreč dokaz, da se Draga na svojih izkušnjah uči in izboljšuje kakovost svojih izdelkov. Na ocenjevanju kruha v Beli Cerkvi je namreč lani prejela bronasto, letos pa srebrno priznanje.

Članek je bil objavljen v 34. številki Dolenjskega lista, 27. avgusta 2015

M. Leskovšek-Svete