DL: Kupec med stojnicami in veletrgovino

8.10.2015 | 11:50

Tržnica v Bistrici ob Sotli je med tistimi v Posavju, na katerih naj bi se v prihodnje množičneje srečevali prodajalci in kupci. (Foto: M. L.)

Lokalno pridelana hrana je že postala pogosta tema pogovorov in vsaj malo tudi sestavni del načrtov razvoja kmetijstva. Zdi se, da sočasno s priljubljenostjo te hrane raste tudi število tržnic, ki prodajajo to hrano, in število tistih, ki se po zelenjavo in druge pridelke odpravijo naravnost na kmetijo.

V Posavju želijo delovanje tržnic spodbuditi s posebnim projektom, ki ga financirajo z evropskim denarjem. Projekt so naslovili lokalno pridelana hrana na posavskih tržnicah ali krajše Gremo na tržnico, kot pojasnjujejo vodja projekta Darja Planinc, koordinatorka projekta Liljana Omerzu, predstavnica projektnega partnerja občine Krško Janja Jordan in predstavnica projektnega partnerja občine Sevnica Vlasta Kuzmički.

Učinke projekta kupci ob prihodu na tržnico v Sevnici lahko vidijo v 20 novih prodajnih stojnicah in novi avtomobilski prikolici za prevoz stojnic. V Krškem so med takimi novostmi 86 prodajnih miz, 15 prodajnih stojnic, hladilniki, različne tehtnice, skladiščni voziček in celo paletni viličar.

V omenjenem projektu, v katerem je bila vodilni partner lokalna akcijska skupina Posavje pri regijski razvojni agenciji Posavje, so sočasno z obnavljanjem in opremljanjem tržnic tudi organizirali izobraževanje. »Brez zaupanja vrednih ponudnikov in ozaveščenih potrošnikov še tako lično urejeni prodajni prostori nimajo dodane vrednosti,« so si za izhodišče postavili partnerji v omenjenem projektu. Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, tudi partner v tem projektu, je zato nagovarjal pridelovalce k prodaji na tržnici s kar desetimi predstavitvenimi delavnicami. Teh predstavitev se je udeležilo 200 kmetov. A ko so slišali, katere vse predpise mora upoštevati prodajalec, ki se poda z lokalno pridelano hrano na domačo tržnico, se je število znižalo na 15; toliko pridelovalcev se je v okviru projekta Gremo na tržnico na koncu odločilo na novo, da res gredo ponudit svoje doma pridelane pridelke na tržnico.

»Pri lokalno pridelani hrani je kot merilo pomembno, kdaj je bil pridelek še na njivi. Zato tu ne govorimo samo o hrani iz integrirane in ekološke pridelave,« poudarja Zdenka Kramar iz novomeškega kmetijsko gozdarskega zavoda. Omenja še vsaj štiri razloge za podporo lokalnemu pridelovanju hrane. »Hrana iz lokalnega okolja ohrani vitamine in minerale. Tretjina cene jabolka z druge celine je strošek prevoza in to plačamo kupci. Z lokalno pridelavo hrane tudi odpiramo delovna mesta in ohranjamo okolje. Zato je pomembno, da lokalno samooskrbo obravnavamo kot skupno posebej pomembno nalogo,« pravi Kramarjeva.

Ob omenjenih številkah in ugotovitvah k celotni sliki z naslovom Gremo na tržnico prispevajo še nekatere podrobnosti. Prodaja na tržnici je vabljiva, ker daje denar takoj in tudi tisti delež denarja, ki bi ga kmetu vzela trgovina, če bi prodajal prek nje. Toda za prodajo na tržnici je potrebna večja raznovrstnost pridelkov. Med obiskovalci so lahko poleg kupcev tudi inšpektorji, ki bdijo nad pridelki in izdelki tudi na kmetiji, kar mnoge pridelovalce odvrača od neposredne prodaje na tržnici, kot so povedali na predstavitvenih delavnicah novomeškega zavoda. Za prodajo na tržnici pridelovalec potrebuje tudi čas, ki bi ga sicer koristno porabil med svojimi nasadi.

Ko projektni partnerji natančno pogledajo, kar se je nabralo v projektu, ugotavljajo, da čas tržnic bolj ko ne šele prihaja. »Projektni partnerji smo na eni stani nagovarjali ponudnike, ki so srčika teh prodajnih mest. Na drugi strani smo nagovarjali najširši krog morebitnih kupcev iz Posavja, da bi ti spremenili svoje nakupno vedenje in prehranjevalne navade, tako da bi kupovali na kateri od šestih posavskih tržnic ali neposredno na kmetijah. S projektom Gremo na tržnico smo projektni partnerji naredili le enega izmed mnogih korakov, ki nas vse skupaj čakajo v prihodnosti, če želimo na naših tržnicah uspešno prodajo lokalno pridelane hrane in da bodo tržnice kot pomembno ogledalo kraja umeščene v turistično ponudbo Posavja,« poudarja vodja projekta Darja Planinc in s tem so se strinjali tudi na zaključnem posvetu o lokalni pridelavi in tržnicah, ki so ga v okviru projekta pripravili junija v Bistrici ob Sotli.

Članek je bil objavljen v 26. številki Dolenjskega lista, 2. julija 2015

M. Luzar