DL: Nova kmetijska politika - Za kmete nekateri ukrepi prezapleteni

30.6.2015 | 14:20

Posvetu zadružnikov dolenjsko-belokranjske regije se je pridružil tudi kmetijski minister Dejan Židan.

Predsednik upravnega odbora Kmetijske zadruge Metlika Ivan Kure

Direktor Kmetijske zadruge Trebnje Ludvik Jerman

Direktor Kmetijske zadruge Krka Jure Vončina

V novem Programu razvoja podeželja do leta 2020 bo skupaj na voljo 1,1 milijarde evrov, s čimer so slovenski kmetovalci na eni strani lahko zadovoljni, na drugi pa ta prinaša nekatere pomembne spremembe, ki burijo kmetijsko javnost. Na nedavnem posvetu dolenjsko-belokranjskih zadružnikov v Trebnjem je kmetijski minister Dejan Židan poleg področja varovanja okolja izpostavil tudi strah kmetov pred davščinami.

Kot pravi minister, je program varovanja okolja drugačen, kot je bil do zdaj. »Bistvo okoljskega programa, ki je prostovoljen, je v tem, da mora biti pri vsakem okoljskem ukrepu učinek merljiv. In še to je premalo. Če želimo, da so okoljski ukrepi plačani, morajo biti takšni, da niso del že standardne kmetijske prakse,« pojasnjuje. Kljub temu je minister prepričan, da se bo marsikatera kmetija zanje tudi odločila. »Moramo pa se zavedati, da okoljskih ukrepov ne izvajamo zato, da izboljšamo dohodkovni položaj na kmetijah, kar je prepovedano, ampak da stanje v okolju dodatno popravimo,« še poudarja.

STRAH PRED DAVŠČINAMI

Letos je med kmeti prisoten tudi strah pred novimi davčnimi obremenitvami, pravi minister. »Tukaj je mnenje kmetijskega ministrstva zelo jasno in ga trdno zastopamo. Pri davku o nepremičninah ne sme biti davkov tam, kjer jih zdaj ni. Kar se tiče katastrskega dohodka, pa se bo sistem verjetno spremenil tako, kakor bodo želeli strokovnjaki tudi nevladnih organizacij, a zbrana količina denarja bo približno podobna kot do zdaj,« zatrjuje Židan.

Ob tem je minister spregovoril še o meji za uvajanje računovodstva in poudaril, da na ministrstvu ne vidijo nobene potrebe, da bi kmete silili v omenjeni ukrep. »Tiste kmetije, ki želijo boljši nadzor, naj uvedejo računovodstvo. Kmetije, ki tega ne želijo, pa državi v vsakem primeru plačajo davščine prek pavšala,« pojasnjuje in dodaja, da je bil tak tudi predlog kmetijskega ministrstva, ki so ga že posredovali ministrstvu za finance.

POTREBNE BODO SPREMEMBE

Pristojni minister sicer še ocenjuje, da so evropska kmetijska pogajanja trajala predolgo, sklep o potrditvi Programa razvoja podeželja pa so prejeli zadnji hip. »Samo upam, da v teh hitrih korakih ne delamo preveč nerodnosti, a kakšno zagotovo. Ko se bo končala subvencijska kampanja, pa tudi že vmes, bomo eli čas, da ocenimo, kaj smo naredili in kaj je mogoče nadgraditi,« obljublja Židan.

Medtem se pozivi k potrebnim spremembam že vrstijo, nekaj jih je bilo slišati tudi na nedavnem posvetu zadružnikov. Direktor Kmetijske zadruge Trebnje Ludvik Jerman ocenjuje, da so osnove nove kmetijske politike dobre, a da so dodatni ukrepi prezapleteni ter da kmetje ne vedo, kdaj in kako jih bodo uvajali oz. izvajali. »Najtežje bo zagotovo voditi vse potrebne evidence,« meni.

Predsednik upravnega odbora Kmetijske zadruge Metlika Ivan Kure pravi, da bi morali novo kmetijsko politiko in njene ukrepe uvajati postopoma, da bi se kmetje nanje lahko navadili, ne pa da skačemo iz enega sistema v drugega. Ob tem izpostavlja integrirano vinogradništvo: »Veliko vinogradnikov se je odločilo za ta ukrep, ki je bil zagotovo naravi prijazen, medtem ko se za nove ukrepe verjetno ne bodo odločali, ker so ti prezahtevni, in mislim, da bo z njimi na naravovarstvenem področju narejena škoda, ne pa korist,« ocenjuje Kure.

Direktor Kmetijske zadruge Krka Jure Vončina pa med bistvenimi vprašanji  izpostavlja, kdaj bodo na razpolago sredstva za financiranje oz. trženje kmetijskih pridelkov in kako bo s sredstvi na področju sodelovanja med različnimi subjekti. »Vse to vpliva tudi na to, kako bomo lahko konkurenčni na trgu,« pravi Vončina.

PRILOŽNOSTI V ZELENJADARSTVU

Sicer je minister Židan ob posvetu zadružnikov še ocenil, da tukajšnja regija postaja vodilna na področju zelenjadarske proizvodnje, kar bo nova kmetijska politika tudi dodatno podprla. Da ima dolenjsko-belokranjska regija priložnosti prav na tem področju, meni tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk. »V Programu razvoja podeželja smo dosegli znatno povečanje finančne podpore po hektarju za zelenjavo, saj vidimo, da slovenski potrošnik išče slovensko zelenjavo. Prepričan sem, da se bo tovrstna proizvodnja z večjo finančno podporo v prihodnje tudi povečala, kar je zelo pomembno, sploh za male kmetije,« je še prepričan Vrisk.

Članek je bil objavljen v 10. številki Dolenjskega lista, 12. marca 2015

Besedilo in fotografije: Joži Sinur