DL: V šoli Brihtna glava več novosti

29.6.2015 | 12:50

Andrej Bajuk s palico, ki je v šoli Brihtna glava obvezen učni pripomoček. (Foto: M. B.-J.)

Andrej Bajuk s palico, ki je v šoli Brihtna glava obvezen učni pripomoček. (Foto: M. B.-J.)

Pred slabimi petimi leti je v nekdanji osnovni šoli v Radovici, kjer ni pouka že od leta 1976, odprla vrata nekoliko drugačna šola, imenovana Brihtna glava. V njej pouk poteka tako kot leta 1950, ko je še pela palica in so poredni učenci morali klečati v kotu na koruzi.

Idejo za šolo izpred nekaj desetletij je dal Toni Gašperič, njen ravnatelj pa je domačin Andrej Bajuk. »Začetki so bili težki, se pa s tem, ko se širi glas o šoli po Sloveniji, povečuje tudi število obiskovalcev. A prav predlogi tistih, ki so prišli v šolo večkrat, so me spodbudili, da sem začel razmišljati o novostih,« pove Bajuk. 

Medtem ko so doslej pri pouku, ki traja eno šolsko uro, govorili le o dediščini Bele krajine, bodo odslej na voljo še trije novi programi. Obiskovalci se bodo lahko tudi vnaprej odločali zgolj za predstavitev belokranjske dediščine, vendar jo bodo učenci od 1. do 4. razreda osnovne šole spoznavali s pomočjo ugank in otroških pesmi, odrasli pa na duhovit in sproščen način. Učitelji bodo lahko to predstavitev skrajšali in dodali še enega od novih programov. Tako bodo učenci do 10. leta starosti v programu leposlovje spoznavali Otona Župančiča s pomočjo ugank, starejši pa bodo recitirali njegove pesmi, bodisi jih bodo brali, dobrodošlo pa bo, če bo kdo znal kakšno na pamet.

V petdesetih letih prejšnjega stoletja so začeli v šole uvajati ročna dela, v katerih se bodo poskusili tudi učenci Brihtne glave. Moški bodo v programu ročnodelstvo pletli košaro, ženske bodo vezle belokranjske vezenine, otroci pa se bodo naučili prišiti gumb. V programu prirodoznanstvo bodo obiskovalci šole spoznali naravne znamenitosti Bele krajine in značilne predstavnike živalskega ter rastlinskega sveta. Kot dodatna ponudba je v šoli na voljo malica, kakršno so šolarji jedli nekdaj: ržen kruh in jabolko. Vsi pa seveda dobijo spričevala. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi slikovno predstavitev pridelave in predelave lana od semena do platna; zraven so še opisi v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Pouk lahko poteka v slovenskem ali angleškem oziroma hrvaškem jeziku, poučujejo pa dve učiteljici in učitelj.

»Program sem poslal 450 slovenskim šolam, predstavil pa sem ga tudi turističnim vodnikom, agencijam, društvom in tistim, ki se kakor koli ukvarjajo s turizmom. Želim, da na ta način starejši obiskovalci obudijo spomin na leta odraščanja, mladi pa spoznavajo, kako so se nekdaj šolali njihovi dedki in babice,« je dejal Andrej Bajuk.

Članek je bil objavljen v 10. številki Dolenjskega lista, 12. marca 2015

M. Bezek-Jakše

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava