DL: Šolski ekovrt - Pridelati vso hrano zase in za prodajo

25.4.2015 | 12:50

Letošnjo šolsko piro so poželi na tradicionalen način, pri čemer je bila s srpom v rokah na njivi v Šalki vasi tudi ravnateljica Darja Delač Felda, pri kasnejšem mlatenju pire pa so sodelovali tudi učenci. (Foto: M. L.-S.)

Med okoli 140 vzgojno-izobraževalnimi ustanovami po državi, ki sodelujejo pri programu Šolski ekovrtovi, je tudi kočevski OŠ Ob Rinži. V program Inštituta za trajnostni razvoj se je šola v Mestnem logu vključila lani in bo spomladi prihodnje leto prejela znak Šolski ekovrt, že zdaj pa se, po besedah ravnateljice Darje Delač Felda, njihova šola razlikuje od skoraj vseh šol z ekovrtovi. Njihov vrt namreč še zdaleč ni samo vrt.

Medtem ko ima velika večina v program Šolski ekovrtovi vključenih šol, vrtcev, dijaških domov in podobnih ustanov le vrtove ali celo samo vrtičke, na katerih otroci spoznavajo osnove pridelovanja hrane, so površine šolskega ekovrta OŠ Ob Rinži mnogo večje, že kmalu pa bodo še večje. Šola namreč od junija letos upravlja 1 hektar kmetijskega zemljišča pri šoli, poleg tega pa imajo v najemu tudi dve njivi v Šalki vasi, od katerih je vsaka velika okoli 15 arov. »Na eno smo že posejali piro in pšenico, na drugo bomo spomladi posadili krompir, v Mestnem logu pa bomo imeli demonstracijsko zemljišče z vrtninami,« pravi Darja Delač Felda in dodaja, da bodo zemljišče, ki jim ga je dala v upravljanje občina Kočevje, razdelili na manjše, okoli 100 m2 velike njivice, na katere bodo nasadili različne vrtnine. »Česen smo že posadili,« pravi. Spomladi bodo sredi zemljišča pri šoli uredili veliko zeliščno spiralo, njivice okoli nje zasadili z različnimi vrtninami, celotno parcelo, na kateri bodo imeli tudi sadovnjak in čebelnjak, na obrobju pa posajeno jagodičevje, pa ogradili. Pri tem računajo, da bodo dobili okoli 30 tisoč evrov iz projekta Zdravko, za katerega je Ljudska univerza Kočevje uspešno pridobila okoli 190 tisoč evrov evropskega denarja. »S tem denarjem bi postavili ograjo in morda nabavili tudi še nekaj sadik,« pravi ravnateljica.

Kot še pove, je njihov namen pridelati toliko pridelka, da bi imeli v šolski kuhinji lastno hrano, viške pa bi prodajali. Zato so že oktobra letos pridobili odločbo o prodaji svojih kmetijskih pridelkov. Svoje proizvode, predvsem zelenjavo, so namreč že prodajali ob letošnji otvoritvi tržnice v Kočevju, biopšenično moko in piro, ki so jo letos pridelali na njivi v Šalki vasi, pa tudi na šolskem Božičnem sejmu. »Piro so učenci tudi sami mlatili, najprej s cepci, potem na stari mlatilnici,« pravi o izobraževalnem, a tudi vzgojnem vidiku njihovega početja. Na šoli so namreč letos organizirali dan pire in krompirja, na katerem so učenci devetih razredov mlatili piro, učenci nižjih razredov pa so pobirali krompir.

Šolski ekovrt oziroma površine, na katerih so letos pridelali piro, žito in zelenjavo, so urejali s pomočjo javnih delavcev, pomagali so tudi učenci, želijo pa si, da bi imeli ljudi, ki bodo za to stalno skrbeli. »Hrana, ki bo prišla v šolsko kuhinjo, naj bi prinesla denar za dva zaposlena,« pravi o načrtih, ki pa jih bodo lahko uresničili le z rastlinjaki. »Na Kočevskem je takšna klima, da moraš imeti rastlinjak. Vegetacija namreč traja samo od maja do konca septembra, kar pa pomeni le dva meseca in pol, ko so otroci v šoli. To pa je premalo,« pravi o potrebi po rastlinjakih, ki jim bodo omogočili, da bodo lahko že februarja posejali in imeli svojo letino vse do decembra. Kot pravi Darja Delač Felda, razmišljajo o petih rastlinjakih, za katere nameravajo že prihodnje leto pridobiti dodatne kmetijske površine pri šoli. »Vse to pa se lahko razvije v izobraževalni center,« pravi o predelavi vrtnin v izobraževalne namene in zagotavljanju samooskrbe s hrano, saj bi to lahko ponudili tudi drugim za ekodneve ali turistične obiske, občasno pa bi organizirali tudi različne delavnice, recimo obrezovanje sadja in podobno.

Članek je bil objavljen v 52. številki Dolenjskega lista, 24. decembra 2014

M. Leskovšek-Svete