Romi predstavili svojo bogato kulturno produkcijo; tudi o jeziku, modi in kruhu

19.4.2015 | 11:05

Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto je skupaj s soorganizatorjema novomeško izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti in zavodom LokalPatriot na odru povezalo romske kulturne ustvarjalce in na ogled postavilo njihove najnovejše dosežke.

»Ko sem se zaposlil, so se sodelavci razveselili, češ kako dobro kavo bodo zdaj pili, v resnici pa jo pripravim kot vsi ostali,« je na vprašanje, v čem je skrivnost odlične romske kave, na torkovem romskem večeru Veselo dive pojasnil Sandi Selimčič, sicer novomeški romski svetnik, a tudi zelo plodovit kulturni ustvarjalec. Pred dobrim letom je izdal zgoščenko z avtorskimi pesmimi in priredbami popularnih pesmi, lani je kot scenarist, glavni igralec in snemalec sodeloval pri dveh kratkih filmih, ki sta ob podpori programa Mladi v akciji nastala pod okriljem romskega društva Romano veseli, piše poezijo, sestavlja plesne koreografije … Skupaj z Bojanom Tudijo, trenutnim svetniškim kolegom in dolgoletnim akterjem na področju reševanja romske tematike, ki ga je ključno zaznamovala vloga glavnega protagonista trilogije Opre Roma – dokumentarnih filmov novomeškega režiserja Filipa Robarja Dorina, ki skozi 30 let spremljajo reševanje nekaterih temeljnih problemov romske skupnosti –, sta predstavila svojo vlogo na kulturnem področju, v sproščenem klepetu pa komentirala vso na odru predstavljeno kulturno produkcijo novomeških Romov – od plesa, poezije, glasbe, modnega oblikovanja in filma.

Otroci pokazali razveseljiv angažma

Glavno besedo na odru so imele projekcije insertov obeh filmov ter živahni plesni in pevski nastopi otrok, ki jih Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto vključuje v svoj program Dnevni center Brezje, kjer vsak dan med 13. in 17. uro po končanih domačih nalogah in učenju slovenskega jezika kakovostno preživljajo prosti čas ob različnih aktivnostih, med katerimi je tudi ohranjanje romske kulture. Ob okoli 3700 izvedenih urah učne pomoči na leto in 450 delavnicah (ustvarjalne športne, tematske, socialne, bobnarske, plesne, glasbene, za razvijanje socialnega kapitala) so rezultati dela z otroki pod vodstvom strokovnega tima in prostovoljcev več kot razveseljivi, kar je bilo očitno tudi na odru. Enak program poteka tudi v naselju Šmihel oz. Pot v gaj.

O jeziku, modi in kruhu

Obiskovalci so v uri in pol programa med drugim izvedeli, da se dolenjski in prekmurski Romi sporazumevajo v slovenskem jeziku, saj romščine drug drugega zaradi dopolnitve besedišča iz lokalnega okolja, v katerem živijo, ne razumejo. Da je dolenjska romščina najbolj ohranjen dialekt v Sloveniji, čeprav jo predvsem mlajše generacije že precej mešajo s slovenščino. Da je v zadnjih dvajsetih letih izšlo impresivno število knjižnih izdaj v romskem jeziku – tako avtorskih del (predvsem pravljic in slovarčkov) kot prevodov slovenske literature v romščino. Da je v Novem mestu vrata lansko leto odprl atelje Eko-etno romske mode, v katerem je društvo Romano veseli spojilo tradicijo s sodobnim in ustvarilo romsko modno kolekcijo za današnji čas. Obiskovalci so si lahko ogledali nekaj kosov oblačil in modnih dodatkov iz kolekcije Amulet, poskusili pa so tudi odličen kruh, zamešen in spečen po tradicionalni recepturi, ki ga je pripravila Bojanova žena Cvetka.

Tina Cigler,
koordinatorka projekta

Galerija